Arhivi avtorja: urednik2

DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV JUTRI, 12. 6. OB 18. URI VABI NA OKROGLO MIZO – “ODLOČEN NE ČEZATLANSKEMU TRGOVINSKEMU IN NALOŽBENEMU PARTNERSTVU”

DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV JUTRI, 12. 6. OB 18. URI VABI NA OKROGLO MIZO – “ODLOČEN NE ČEZATLANSKEMU TRGOVINSKEMU IN NALOŽBENEMU PARTNERSTVU”

“Spoštovani!
Smo res priče kapitulaciji Evrope pred agresivnim ameriškim korporativizmom? Izničenju temeljnih načel, ki jih je v univerzalni zakon povzdignila francoska revolucija: svoboda, enakost, bratstvo? Se bo Evropski parlament na svojem naslednjem zasedanju v Strasbourgu uklonil barbarstvu, ki se ne meni za stoletno, tisočletno dediščino, prvič zasnovano v stari Grčiji? Bo zgolj potrdil tisto, kar je o spornem čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP) že potrdil evropski Odbor za mednarodno trgovino, zavračajoč glasne pozive prebuje evropske civilne družbe?
Ker izvoljeni predstavniki ljudstva, naša izvršilna in zakonodajna oblast, molči in se klanja novemu (?) gospodarju, smo prisiljeni, da, četudi zadnji hip, povzdignemo svoj glas: mi, kar nas je še svobodomiselnih ljudi, jim nismo dali mandata, da nas bodo iz sebičnih interesov, nemara pa kar iz nevednosti, žrtvovali mehanizmu izbrisa, delite kot se reče v sodobnem digitalnem jeziku.
Zato smo se odločili, da skličemo omizje, na katerem bodo spregovorili kompetentni strokovnjaki, tudi tisti, ki smo jih izvolili, da v Evropskem parlamentu zastopajo naše interese. Interese, ki sploh niso samo naši (!), ampak vseh tistih, ki že okušajo surovost mednarodnih korporacij, ki si sedaj skuša nadeti tudi pravnoformalni okvir. Ti »sporazumi«, pripravljajoči se v popolni tajnosti, kot da bi se sramovali sami sebe, naj bi »povezali« oba bregova Atlantika, a so v resnici brezobziren napad na svobodo, na človekove pravice, še zlasti pa na kulturo: besedo, sliko, melodijo: proizvodnjo simbolov, ki že od Altamire spletajo neuničljivo vez med člani človeškega občestva.
Cilj okrogle mize, ki se bo odvijala v petek, 12. junija ob 18. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani, je zelo preprost: ustanoviti je treba novo »osvobodilno fronto«, ki bo zmogla angažirati tudi širšo (ne le strokovno) javnost, da bomo skupaj zavrnili »danajske darove«, ki jih Striček Sam ponuja, vsiljuje Evropi.
Na okrogli mizi, ki jo bo vodil Marcel Stefančič jr., bodo sodelovali: evropski poslanec dr. Igor Šoltes, prof. dr. Jože Mencinger, Andrej Gnezda (Umanotera), Anton Peršak, pisatelj in državni sekretar na Ministrstvu za kulturo, Rok Zavrtanik, direktor Založbe Sanje, in pisatelj Vlado Žabot.
K razpravi smo povabili še mnoge druge osebnosti, za katere verjamemo, da se zavedajo, da smo priče enega najbolj usodnih trenutkov v novejši zgodovini zahodne civilizacije.
V pričakovanju, da boste s svojo prisotnostjo izrekli svoj, naš odločni NE tem in takšnim poskusom novodobne okupacije Evrope, vas prisrčno pozdravljamo.
Ljubljana, 4. junija 2015.”

Ivo Svetina
Predsednik Društva slovenskih pisateljev

Slovenski prevod Jensenovih “Premis” – Deep Green Resistance Slovenija

Skupina Deep Green Resistance Slovenija je pripravila slovenski prevod znamenitih Premis knjige Endgame Derricka Jensena. Najdete jih v nadaljevanju in v pdf obliki.

Derrick Jensen: Endgame.
Premise.

Prva premisa: Civilizacija ni in ne more nikoli biti trajnostna. To še posebej velja za industrijsko civilizacijo.

Druga premisa: Tradicionalne skupnosti prostovoljno ne odstopijo ali prodajo virov, na katerih temeljijo njihove skupnosti: dokler njihovih skupnosti ne uničijo. Prav tako ne dovolijo uničevanja svoje zemlje za črpanje naravnih virov, kot so zlato, nafta in podobno. Tisti, ki želijo priti do teh virov, bodo posledično uporabili vsa sredstva, da bi uničili tradicionalne skupnosti.

Tretja premisa: Naš način življenja – industrijska civilizacija – temelji na, zahteva in bi zelo hitro propadel brez vztrajnega in občeprisotnega nasilja.

Četrta premisa: Civilizacija temelji na jasno definirani, splošno sprejeti in vendar pogosto neartikulirani hierarhiji. Nasilje, ki ga izvajajo tisti višje na družbeni lestvici nad tistimi, ki so nižje, je skoraj vedno nevidno oziroma neopaženo. Če je opaženo, se ga v celoti racionalizira. Nasilje tistih, ki so nižje na družbeni lestvici do tistih, ki so višje, je nepredstavljivo, ko pa do njega pride, je pospremljeno s šokom, zgražanjem ter fetišizacijo žrtev.

Peta premisa: Lastnina tistih, ki so višje v hierarhiji, je bolj vredna od življenj tistih, ki so nižje. Zato je za tiste, ki so zgoraj, sprejemljivo, da kopičijo premoženje, ki ga imajo v lasti, – v vsakdanjem jeziku, da služijo – z uničevanjem ali jemanjem življenja tistih nižje v hierarhiji. Temu se reče proizvodnja. Če tisti, ki so spodaj, uničijo lastnino tistih nad seboj, smejo slednji ubiti ali kako drugače uničiti življenja tistih, ki so spodaj. Temu se reče pravica.

Šesta premisa: Civilizacije se ne da odrešiti. Sedanja kultura se ne bo prostovoljno predrugačila v zdrav in trajnosten način življenja. Če je ne bomo ustavili, bo civilizacija še naprej siromašila človeštvo in pustošila planet, dokler ne propade (civilizacija, verjetno pa tudi planet). Posledice tega opustošenja bodo še dolgo škodile človeštvu in drugim živim bitjem.

Sedma premisa: Dlje ko čakamo na propad civilizacije – dlje ko odlagamo, da bi jo zrušili –, bolj kaotičen bo propad in slabše bo za ljudi in druga živa bitja, ki bodo živela med ali po propadu.

Osma premisa: Potrebe narave so bolj pomembne od potreb gospodarskih sistemov.

Parafraza osme premise: Gospodarski ali družbeni sistem, ki ne koristi primarnim skupnostim, na katerih temelji, je nevzdržen, nemoralen in neumen. Trajnostnost, morala in inteligenca (pa tudi pravičnost) zahtevajo, da uničimo vsak tovrstni gospodarski ali družbeni sistem, ali vsaj preprečimo, da bi škodoval zemlji.

Deveta premisa: Četudi je jasno, da bo nekoč na planetu veliko manj ljudi, kot jih je sedaj, je mnogo različnih poti, po katerih bi lahko prišlo do takšnega znižanja števila prebivalstva (oziroma kako tovrstno znižanje doseči, odvisno od stopnje angažiranosti, s katero se bomo te preobrazbe lotili). Nekatere od njih bi bile izjemno nasilne in uničujoče: nuklearna katastrofa svetovnih razsežnosti bi na primer zmanjšala tako stopnjo prebivalstva kot tudi porabo virov, a bila bi grozljiva; takšna bi bila tudi ekološka prekoračitev, ki bi ji sledil propad. Druge poti bi morda bile manj nasilne. A glede na sedanjo stopnjo nasilja te kulture do človeštva in naravnega sveta, ni mogoče govoriti o zmanjšanju prenaseljenosti in potrošnje brez nasilja in pomanjkanja – pa ne zato, ker bi bilo tovrstno zmanjšanje nasilno samo po sebi, temveč zato, ker sta nasilje in pomanjkanje občeprisotna. Vseeno pa bi nekatere poti k znižanju prebivalstva in potrošnje, četudi nasilne, zmanjšale trenutno stopnjo nasilja, ki ga povzroča in zahteva pogosto vsiljen pretok dobrin od revnih k bogatim – in s tem tudi omilile nasilje nad naravo. Posamično ali skupinsko bi torej tako zmanjšali in omilili nasilje, do katerega bi prišlo med to dolgotrajno spremembo. Ali pa tudi ne. A nekaj je gotovo: če se tega ne lotimo aktivno – in se o naši težavi in njenih morebitnih rešitvah ne pogovarjamo – bo nasilje zagotovo hujše in pomanjkanje večje.

Deseta premisa: Kultura v celoti in večina njenih pripadnikov je norih. Kulturo poganja gon po smrti, gon po uničenju življenja.

Enajsta premisa: Že od svojih začetkov je bila ta kultura – civilizacija – kultura okupacije.

Dvanajsta premisa: Na svetu ni ne bogatih ne revnih ljudi. So samo ljudje. Bogati imajo veliko zelenih papirčkov, ki naj bi nekaj veljali (morda pa je njihovo domnevno bogastvo tudi bolj abstraktno: številke na trdih diskih bank), revni pa tega nimajo. Ti “bogati” trdijo, da so lastniki svoje zemlje, medtem ko se “revnim” pogosto odreka pravica do takšne trditve. Osnovni namen policije je nasilno uveljaviti zmotna prepričanja tistih, ki imajo veliko zelenih papirčkov. In tisti brez zelenih papirčkov tem prividom večinoma podležejo enako hitro in skraja kot tisti, ki jih imajo. V resničnem svetu imajo te iluzije neslutene posledice.

Trinajsta premisa: Tisti, ki so na oblasti, vladajo s silo in prej ko nehamo verjeti lažem o nasprotnem, prej se bomo zmožni razumno odločiti, če, kdaj in kako se bomo temu uprli.

Štirinajsta premisa: Od rojstva dalje – verjetno že od spočetja, ampak ne vem, kako bi to dokazal – smo individualno in kolektivno vzgojeni v sovraštvo do svojega življenja, narave, divjine, divjih živali, žensk, otrok, svojega telesa, svojih strahov in čustev, do sebe. Če ne bi sovražili sveta, ne bi dovolili, da ga uničujejo pred našimi očmi. Če ne bi sovražili sebe, ne bi dovolili, da zastrupljajo naše domove – in naša telesa.

Petnajsta premisa: Ljubezen ne pomeni nujno pacifizma.

Šestnajsta premisa: Snovni svet je osnova. To ne pomeni, da duh ne obstaja, ali pa, da je snovni svet vse, kar je. To pomeni, da se duh meša z mesom. In pomeni, da imajo dejanja v resničnem svetu tudi posledice v resničnem svetu. To pomeni, da se ne moremo zanašati na Jezusa, Božička, Veliko Mati ali celo na Velikonočnega zajčka, da nas bodo rešili iz te godlje. To pomeni, da je tale godlja resnično godlja in ne zgolj, da je bog namrščil obrvi. To pomeni, da se moramo s to godljo soočiti sami. To pomeni, da je, dokler smo na Zemlji, ne glede na to, če bomo šli po smrti kam drugam in ne glede na to, če smo na življenje zgolj obsojeni ali smo zanj tudi hvaležni – Zemlja bistvo. Je primarna. Je naš dom. Je naše vse. Bedasto je razmišljati ali ukrepati tako, kot da svet ne bi bil resničen ali prvenstven. Bedasto in pomilovanja vredno je živeti naša življenja, kot bi ne bila resnična.

Sedemnajsta premisa: Če naše odločitve in dejanja izhajajo iz strahu, da bodo vznemirila neodločene oziroma množico Američanov, živimo v zmoti (ali, še bolj verjetno, zanikanju).

Osemnajsta premisa: Naše trenutno doumevanje lastne identitete ni nič bolj vzdržno kot naša sedanja uporaba energije ali tehnologije.

Devetnajsta premisa: Problem te kulture izhaja iz prepričanja, da sta zloraba narave in njen nadzor upravičeni.

Dvajseta premisa: V tej kulturi gonilo družbenih odločitev ni ne dobrobit skupnosti, ne morala, ne etika, ne pravica in ne življenje – zgolj ekonomija.

Modifikacija dvajsete premise: Družbene odločitve so sprejete prvenstveno (in pogosto tudi izključno) na osnovi tega, če bodo povečale monetarno bogastvo tistih, ki odločajo, in tistih, ki jim služijo.

Re-modifikacija dvajsete premise: Družbene odločitve so sprejete prvenstveno (in pogosto tudi izključno) na osnovi tega, če bodo povečale moč tistih, ki odločajo, in tistih, ki jim služijo.

Re-modifikacija dvajsete premise: Družbene odločitve so sprejete prvenstveno (in pogosto tudi izključno) na osnovi slepega prepričanja, da so tisti, ki odločajo, in tisti, ki jim služijo, upravičeni do kopičenja moči in denarnega bogastva na račun tistih, ki so nižje v hierarhiji.

Re-modifikacija dvajsete premise: Če pridemo do srca zadeve – če je od srca sploh kaj ostalo – ugotovimo, da družbene odločitve temeljijo na tem, kako dobro se jih da vpreči v nadzor in uničevanje divje narave.

vir: http://slovenija.deepgreenresistance.org/2012/02/21/slovenski-prevod-jensenovih-premis/?utm_campaign=shareaholic&utm_medium=twitter&utm_source=socialnetwork

Vabilo na dogodek v podporo pravici do samoodločbe zahodnosaharskega ljudstva

VABILO NA DOGODEK V PODPORO BOJU ZA PRAVICO DO SAMOODLOČBE ZAHODNOSAHARSKEGA LJUDSTVA

Inštitut za študije Zahodne Sahare in Predstavnik Fronte Polisario za
Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Makedonijo

vljudno vabita na predvajanje dokumentarnega filma in pogovor o boju za svobodo, ki ga Zahodnosaharsko ljudstvo bije že skoraj 40 let.

Dogodek bo potekal v petek, 20. marca, s pričetkom ob 18. uri v
prostorih Slovenskega etnografskega muzeja (Upravna muzejska hiša,
2. nadstropje).

“Zahodna Sahara je bila v začetku leta 1976 neposredno po umiku španskih kolonialistov, ilegalno okupirana s strani maroških in mavretanskih vojaških sil. Slednje so se kmalu umaknile iz zahodnosaharskega ozemlja, Maroko pa leta 2015 še vedno protipravno zaseda ozemlje in kljub izrecnim resolucijam Združenih narodov ter mnenju Meddržavnega sodišča, ki potrjuje, da ima zahodnosaharsko ljudstvo pravico do samoodločbe, poleg številnih kršitev človekovih pravic onemogoča izvedbo referenduma o neodvisnosti. Ob 39. obletnici razglastive Demokratične arabske republike Sahare želimo boj Zahodnosaharskega ljudstva predstaviti tudi slovenski publiki in civilnodružbenim gibanjem.”

https://iszs.files.wordpress.com/2015/03/vabilo-zahodna-sahara-20-3.pdf

 

Prispevaj svoj glas proti izgubi gospodarske suverenosti Slovenije!

Veliko je razlogov za nasprotovanje razprodaji državnega premoženja.

Država mora predvsem znati upravljati s skupnim. Kadar izgubi to sposobnost, izgubi tudi svojo legitimnost in posledično suverenost, priložnost za razvoj in uveljavljanje lastne gospodarske in strategije razvoja. Prodaja državnega premoženja tujim zasebnim ali tujim državnim podjetjem ali celo finančnim skladom (za preprodajo) ne more biti rešitev za slabo upravljanje s premoženjem in za preprečevanje vmešavanja političnih interesov strank, pač pa je rešitev za ta problem lahko edino v demokratizaciji upravljanja državnih podjetij in v povečanju družbenega demokratičnega nadzora nad njimi.

Sicer privatizacija državnih podjetij, naravnih virov in vsega skupnega praviloma pomeni nižanje delavskih, okoljskih in varnostnih standardov, pomeni izkoriščanje ljudi in okolja ter koncentracijo ekonomske in politične moči v rokah korporacij oz. peščice ter povečevanje družbene neenakosti. Razprodaja je priložnost za poceni nakup nacionalnih bogastev s strani tujcev, ki jim ni mogoče pripisati nobene demokratične odgovornosti za njihovo bodoče početje v sledenju zgolj lastnim dobičkom, in priložnost za kasnejšo fleksibilnost glede nižanja delavskih pravic. Preko investicij korporacije tudi narekujejo smer gospodarstva in razvoja držav. Privatizacija in komercializacija javnih dobrin in storitev praviloma vodi v povečevanje cen storitev za nižjo kvaliteto.

Pri državnem premoženju se je treba zavedati, da je le-to skupno premoženje vseh državljanov, ki ga je ustvarjalo več generacij za svojo in za naslednje generacije, in je njegov pomen mnogo večji od njegove tržne vrednosti, dosežene kupnine, da je treba upoštevati tudi vse potencialne bodoče in pretekle “donose”. Državno premoženje je hkrati tudi poligon za zorenje neke države proti nadgradnji pojma države blagostanja, priložnost za razvijanje učenja o dobrih praksah soodločanja in so-/samo-upravljanja zaposlenih, za samonadzor pred vzgibi političnih apetitov in za odgovornost do skupnega.

Državno premoženje v sebi združuje veliko nematerialne vrednosti in priložnosti za vsakovrsten razvoj in dozorevanje države.

Podpišite peticijo proti “privatizaciji” na spodnji povezavi in prispevajte svoj glas k razumnosti: 

http://www.mladina.si/peticije/

uredništvo GPD

Vabilo na opozorilni shod proti razprodaji drž. premoženja

Ne dovoli, da vlada nadaljuje škodljive in nepremišljene postopke razprodaje, ki vodijo v izgubo delovnih mest, izgubo nadzora nad infrastrukturo, odlive dobičkov iz države in izgubo zmožnosti razvoja!

Pridi na opozorilni shod v soboto, 7. 2.2 015, ob 16.00 na Kongresni trg v Ljubljani!

Skupnost Državljani proti razprodaji

BIOS Brezposelni in ogroženi Slovenije, Društvo gibanje TRS,Gibanje za dostojno delo in socialno družbo (GDD&SD), Iskra, Koalicija Združena levica: Demokratična stranka dela – DSD, Iniciativa za demokratični socializem – IDS, Stranka TRS in 4. skupina ZL, Mreža za neposredno demokracijo (MND), Piratska stranka Slovenije, Protestival, Puntarji, Sinteza, Skupina kazenska ovadba (SKO), Stranka Solidarnost, Združenje brezposelnih Slovenije

Podporniki: SVIZ, Zveza borcev, ZSSS, ZDUS, VZMD, Konfederacija sindikatov Slovenije – Pergam, Neodvisni sindikat Cinkarne Celje.

 

Bo grška Syriza tlakovala pot globalnim družbenim in ekonomskim inovacijam?

Bo grška Syriza tlakovala pot globalnim družbenim in ekonomskim inovacijam?

Jasno je, da nekega problema ni mogoče rešiti s sredstvi, ki so ga povzročila. Globalna skupnost je v neoliberalnem primežu zašla v slepo smer razvoja in nujno potrebna je družbena inovacija, ki bo v ustvarjanje vključila najširši možen segment družbe ter bo upoštevala tudi inherentne interese okolja in bo tako omogočala ekološkost in sonaravnost ter dostojanstvenost bivanja. Napredne rešitve se danes oblikujejo množično, razpršeno in sodelovalno, s preusmeritvijo iz ustvarjanja dobičkov v ustvarjanje družbenega kapitala, z demokratičnim vključevanjem, vzajemnim učenjem.

V ta kontekst spadajo tudi odprtokodna združenja, ki na svojem področju zagotovijo sodelovanje znotraj, na neformalen in nehierarhičen način.

Vendar, kako preiti od teorije, želje, do praktične udejanitve, in to ne zgolj na ravni neke lokalne skupnosti? Razlog za optimizem vznika na helenskem duhovnem obzorju.

Atenska nevladna organizacija EEL/LAK za promocijo odprtokodne programske opreme in “skupnega” (op. iz angl. “the commons”, po avtorju D. Bollierju zbirni pojem za: samoorganizirani družbeni sistem za upravljanje virov z minimalno ali brez pomoči države ali trga; vrednost, ki jo podedujemo ali ustvarimo kolektivno in ki se mora oplemenitena in nezmanjšana prenesti na naslednje rodove; ključna načela upravljanja s skupnim — enakovreden dostop in uporaba vseh ter vzdržno, sonaravno, trajnostno, odgovorno, transparentno ravnanje; ohranjanje skupnostnih vrednot in identitete ipd.) je nedavno med političnimi strankami v Grčiji izvedla anketo glede njihovega odnosa do tematik odprtosti, sodelovalosti, skupnega, kolektivnega ustvarjanja in upravljanja vrednosti (npr. odprtokodne rešitve, odprta vlada, skupnostno dobro).

Glede na njihovo poročilo sta le Syriza in Grška piratska stranka razvili celostno, v ustvarjanje neposredne družbene vrednosti orientirano, politično agendo, obe stranki sta se tudi zavezali k zakonskim reformam in inovacijam na področju razvoja koncepta “partnerske države”. Politike na področju izobraževanja, upravljanja z državo, raziskav & razvoja naj bi med drugim zajemale: dostop do podatkov javnega značaja; odpiranje vseh segmentov znanja, ki so ustvarjeni z davkoplačevalskim denarjem; ustvarjanje sodelovalnega okolja za zadruge in podjetja manjšega obsega, pri tem bodo prednost imele tiste gospodarske pobude, ki bodo osvojile še odprtokodne tehnologije in prakse; razvoj in okrepitev določenih participatornih vzvodov za udeležbo državljanov pri oblikovanju politik; sprejemanje odprtih standardov za javno upravo in javno šolstvo.

Syzira pa ima, poleg zgoraj omenjenega, za implementacijo predvidene še dodatne, eksplicitnejše, nize politik glede vzajemnih licenc za odprto strojno opremo (podobno, kot to zagovarja npr. P2P Fundacija) in vzpostavitve nekakšnih “mrež razpršenih mikro tovarn”.

Andreas Karitzis, kandidat Syrize za poslanca na prihajajočih grških volitvah in član strankinega miselnega tanka za digitalne politike, je v svojem članku za grški  Huffington Post poudaril zavezo svoje stranke do prosto-/odprto-kodnih rešitev, participativne demokracije, preglednosti ipd. Kar je pri tem najpomembnejše, je to, da Syriza očitno pripoznava in se zaveda tako vrednosti obstoja prosto-/odprto-kodnih tehnologij kot tudi samega kolektivnega procesa ustvarjanja teh istih tehnologij in, analogno, tudi kake druge družbene vrednosti. V tem se skriva velik potencial za novo, sodelovalno, iz človeka in njegovega okolja izhajajočo, družbeno in ekonomsko ureditev.

Državljani imajo pravico, sposobnost in odgovornost razpravljati o družbenih problemih in iskati skupne rešitve ter tako odpraviti linearni model odločanja o politikah na vrhu. “Peer-to-peer produkcija” (op. produkcija enakovrednih, produkcija človek-človeku), nov tip partnerske države, mrežno ustvarjanje družbene in ekonomske vrednosti ipd. se pojavljajo kot modeli za pogon v težkih časih.

Zato so oči celotne svetovne alternative usmerjene v Grčijo, v spremljanje, kako bo deklariranim načelom uspelo preiti v prakso.

 

uredništvo GPD

 

 

 

Viri:

Bauwens, M. (2012) The ‘welfare state’ is dead – long live the ‘partner state’?. Aljazeera, Opinions, 15 March, 2012.

Botero, A., Gryf Paterson, A., Saad-Sulonen, J. (ur.), Towards Peer Production in Public Services: Cases from Finland.

Delmas-Marty, Mireille (2008) Preureditev oblasti. Ljubljana: GV Založba, Zbirka Pravna obzorja.

Shuford, E.D. (2004) Innovations in Democracy, an Evaluation of the Rogue Valley Wisdom Council. Unpublished master’s thesis, University of Oregon, Eugene, Oregon.

http://blog.p2pfoundation.net/greek-political-parties-for-a-commons-oriented-society/2015/01/22

http://blog.p2pfoundation.net/will-syriza-pave-the-way-for-a-commons-oriented-society/2015/01/24

http://bollier.org/commons-short-and-sweet

https://ellak.gr/2015/01/giati-anichti-diakivernisi-ke-ta-kina-agatha-ine-ipothesi-olon-mas-thesis-ton-kommaton-gia-tin-anichtotita-ke-ta-kina-agatha/