Arhivi Kategorije: PRISPEVKI IN OBJAVE ČLANOV

Prispevajmo, sodelujmo in sooblikujmo stran in cilje skupnega, le skupaj nam lahko uspe!

Ob 1. maju: Veš, delavec, svoj dolg? – o razrednem boju

Ob 1. maju

Komur je res mar za pravice delovnih ljudi, torej lastne pravice oz. pravice velike večine izkoriščanih, bi v ta namen naredil največ, v kolikor bi se AKTIVNO pridružil oz. aktiviral znotraj organiziranih horizontalnih emacipatoričnih gibanj/ kolektivov, ki se avtentično borijo za delo napram kapitalu!

V tem primeru ŽIVEL 1.MAJ! ne bi bila zgolj prazna floskula.

Razredna zavest žal tudi ni zadosten pogoj (je pa nujni) za radikalno spremembo družbe, kot skrbi Krašovec Primož-a upravičeno v svežem Panoptikumu –
“Veš, delavec, svoj dolg? – o razrednem boju.”

http://4d.rtvslo.si/arhiv/panoptikum/174329692

Priporočamo ogled in akcijo.

GPD, 4. skupina ZL

 

 

 

 

4. skupina Združene levice – civilnodružbena gibanja in posamezniki na FB

Vabljeni k ogledu, deljenju in sodelovanju:

4. skupina ZL, katere član je tudi naše Gibanje za pravično družbo- GPD, se predstavi na FB.

https://www.facebook.com/4.skupinaZL/timeline

 

 

 

 

 

Prispevaj svoj glas proti izgubi gospodarske suverenosti Slovenije!

Veliko je razlogov za nasprotovanje razprodaji državnega premoženja.

Država mora predvsem znati upravljati s skupnim. Kadar izgubi to sposobnost, izgubi tudi svojo legitimnost in posledično suverenost, priložnost za razvoj in uveljavljanje lastne gospodarske in strategije razvoja. Prodaja državnega premoženja tujim zasebnim ali tujim državnim podjetjem ali celo finančnim skladom (za preprodajo) ne more biti rešitev za slabo upravljanje s premoženjem in za preprečevanje vmešavanja političnih interesov strank, pač pa je rešitev za ta problem lahko edino v demokratizaciji upravljanja državnih podjetij in v povečanju družbenega demokratičnega nadzora nad njimi.

Sicer privatizacija državnih podjetij, naravnih virov in vsega skupnega praviloma pomeni nižanje delavskih, okoljskih in varnostnih standardov, pomeni izkoriščanje ljudi in okolja ter koncentracijo ekonomske in politične moči v rokah korporacij oz. peščice ter povečevanje družbene neenakosti. Razprodaja je priložnost za poceni nakup nacionalnih bogastev s strani tujcev, ki jim ni mogoče pripisati nobene demokratične odgovornosti za njihovo bodoče početje v sledenju zgolj lastnim dobičkom, in priložnost za kasnejšo fleksibilnost glede nižanja delavskih pravic. Preko investicij korporacije tudi narekujejo smer gospodarstva in razvoja držav. Privatizacija in komercializacija javnih dobrin in storitev praviloma vodi v povečevanje cen storitev za nižjo kvaliteto.

Pri državnem premoženju se je treba zavedati, da je le-to skupno premoženje vseh državljanov, ki ga je ustvarjalo več generacij za svojo in za naslednje generacije, in je njegov pomen mnogo večji od njegove tržne vrednosti, dosežene kupnine, da je treba upoštevati tudi vse potencialne bodoče in pretekle “donose”. Državno premoženje je hkrati tudi poligon za zorenje neke države proti nadgradnji pojma države blagostanja, priložnost za razvijanje učenja o dobrih praksah soodločanja in so-/samo-upravljanja zaposlenih, za samonadzor pred vzgibi političnih apetitov in za odgovornost do skupnega.

Državno premoženje v sebi združuje veliko nematerialne vrednosti in priložnosti za vsakovrsten razvoj in dozorevanje države.

Podpišite peticijo proti “privatizaciji” na spodnji povezavi in prispevajte svoj glas k razumnosti: 

http://www.mladina.si/peticije/

uredništvo GPD

Bo grška Syriza tlakovala pot globalnim družbenim in ekonomskim inovacijam?

Bo grška Syriza tlakovala pot globalnim družbenim in ekonomskim inovacijam?

Jasno je, da nekega problema ni mogoče rešiti s sredstvi, ki so ga povzročila. Globalna skupnost je v neoliberalnem primežu zašla v slepo smer razvoja in nujno potrebna je družbena inovacija, ki bo v ustvarjanje vključila najširši možen segment družbe ter bo upoštevala tudi inherentne interese okolja in bo tako omogočala ekološkost in sonaravnost ter dostojanstvenost bivanja. Napredne rešitve se danes oblikujejo množično, razpršeno in sodelovalno, s preusmeritvijo iz ustvarjanja dobičkov v ustvarjanje družbenega kapitala, z demokratičnim vključevanjem, vzajemnim učenjem.

V ta kontekst spadajo tudi odprtokodna združenja, ki na svojem področju zagotovijo sodelovanje znotraj, na neformalen in nehierarhičen način.

Vendar, kako preiti od teorije, želje, do praktične udejanitve, in to ne zgolj na ravni neke lokalne skupnosti? Razlog za optimizem vznika na helenskem duhovnem obzorju.

Atenska nevladna organizacija EEL/LAK za promocijo odprtokodne programske opreme in “skupnega” (op. iz angl. “the commons”, po avtorju D. Bollierju zbirni pojem za: samoorganizirani družbeni sistem za upravljanje virov z minimalno ali brez pomoči države ali trga; vrednost, ki jo podedujemo ali ustvarimo kolektivno in ki se mora oplemenitena in nezmanjšana prenesti na naslednje rodove; ključna načela upravljanja s skupnim — enakovreden dostop in uporaba vseh ter vzdržno, sonaravno, trajnostno, odgovorno, transparentno ravnanje; ohranjanje skupnostnih vrednot in identitete ipd.) je nedavno med političnimi strankami v Grčiji izvedla anketo glede njihovega odnosa do tematik odprtosti, sodelovalosti, skupnega, kolektivnega ustvarjanja in upravljanja vrednosti (npr. odprtokodne rešitve, odprta vlada, skupnostno dobro).

Glede na njihovo poročilo sta le Syriza in Grška piratska stranka razvili celostno, v ustvarjanje neposredne družbene vrednosti orientirano, politično agendo, obe stranki sta se tudi zavezali k zakonskim reformam in inovacijam na področju razvoja koncepta “partnerske države”. Politike na področju izobraževanja, upravljanja z državo, raziskav & razvoja naj bi med drugim zajemale: dostop do podatkov javnega značaja; odpiranje vseh segmentov znanja, ki so ustvarjeni z davkoplačevalskim denarjem; ustvarjanje sodelovalnega okolja za zadruge in podjetja manjšega obsega, pri tem bodo prednost imele tiste gospodarske pobude, ki bodo osvojile še odprtokodne tehnologije in prakse; razvoj in okrepitev določenih participatornih vzvodov za udeležbo državljanov pri oblikovanju politik; sprejemanje odprtih standardov za javno upravo in javno šolstvo.

Syzira pa ima, poleg zgoraj omenjenega, za implementacijo predvidene še dodatne, eksplicitnejše, nize politik glede vzajemnih licenc za odprto strojno opremo (podobno, kot to zagovarja npr. P2P Fundacija) in vzpostavitve nekakšnih “mrež razpršenih mikro tovarn”.

Andreas Karitzis, kandidat Syrize za poslanca na prihajajočih grških volitvah in član strankinega miselnega tanka za digitalne politike, je v svojem članku za grški  Huffington Post poudaril zavezo svoje stranke do prosto-/odprto-kodnih rešitev, participativne demokracije, preglednosti ipd. Kar je pri tem najpomembnejše, je to, da Syriza očitno pripoznava in se zaveda tako vrednosti obstoja prosto-/odprto-kodnih tehnologij kot tudi samega kolektivnega procesa ustvarjanja teh istih tehnologij in, analogno, tudi kake druge družbene vrednosti. V tem se skriva velik potencial za novo, sodelovalno, iz človeka in njegovega okolja izhajajočo, družbeno in ekonomsko ureditev.

Državljani imajo pravico, sposobnost in odgovornost razpravljati o družbenih problemih in iskati skupne rešitve ter tako odpraviti linearni model odločanja o politikah na vrhu. “Peer-to-peer produkcija” (op. produkcija enakovrednih, produkcija človek-človeku), nov tip partnerske države, mrežno ustvarjanje družbene in ekonomske vrednosti ipd. se pojavljajo kot modeli za pogon v težkih časih.

Zato so oči celotne svetovne alternative usmerjene v Grčijo, v spremljanje, kako bo deklariranim načelom uspelo preiti v prakso.

 

uredništvo GPD

 

 

 

Viri:

Bauwens, M. (2012) The ‘welfare state’ is dead – long live the ‘partner state’?. Aljazeera, Opinions, 15 March, 2012.

Botero, A., Gryf Paterson, A., Saad-Sulonen, J. (ur.), Towards Peer Production in Public Services: Cases from Finland.

Delmas-Marty, Mireille (2008) Preureditev oblasti. Ljubljana: GV Založba, Zbirka Pravna obzorja.

Shuford, E.D. (2004) Innovations in Democracy, an Evaluation of the Rogue Valley Wisdom Council. Unpublished master’s thesis, University of Oregon, Eugene, Oregon.

http://blog.p2pfoundation.net/greek-political-parties-for-a-commons-oriented-society/2015/01/22

http://blog.p2pfoundation.net/will-syriza-pave-the-way-for-a-commons-oriented-society/2015/01/24

http://bollier.org/commons-short-and-sweet

https://ellak.gr/2015/01/giati-anichti-diakivernisi-ke-ta-kina-agatha-ine-ipothesi-olon-mas-thesis-ton-kommaton-gia-tin-anichtotita-ke-ta-kina-agatha/

 

VABILO NA JAVNO TRIBUNO: “NE RAZPRODAJA, TEMVEČ BOLJ RAZUMNO UPRAVLJANJE”

Skupina društev in gibanj

Državljani proti razprodaji

vabi na javno tribuno

NE RAZPRODAJA, TEMVEČ BOLJ RAZUMNO UPRAVLJANJE.

Javna tribuna bo v sredo, 7. januarja 2015, ob 18. uri

V Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

Na javni tribuni bodo govorci predstavili razloge proti razprodaji državnega premoženja in alternativne predloge o tem, kako izboljšati njegovo upravljanje. Predstavljeni bodo primeri dobre prakse iz tujine, na rešeto pa bomo postavili tudi mite, ki privatizacijo predstavljajo kot edino možnost.

Izognili se ne bomo niti načrtovani prodaji Telekoma. Napovedana prodaja te družbe je v javnosti dvignila veliko prahu, polemik je veliko, pravih informacij in konkretnih argumentov pa malo. Telekom ni le uspešno gospodarsko podjetje, temveč vozlišče vseh informacij. Zato je nujno, da se o morebitni prodaji javno razpravlja in poišče najboljšo rešitev.

Na javni tribuni bodo v argumentirani razpravi sodelovali uvodni razpravljavci:

  1. Jože Mencinger, avtor peticije proti razprodaji državnega premoženja, ki jo je v manj kot desetih dneh podpisalo več kot 9000 ljudi, bo predstavi vsebinske razloge iz njegove peticije.

Igor Vuksanović, pravnik in svetovalec na ustavnem sodišču, se bo osredotočil zlasti na vprašanja: kje, kako in zakaj so naše »obveze« za prodajo zavezujoče, kdo jih je dal in komu ter kaj lahko sledi, če Telekom umaknemo iz spiska petnajstih podjetij, ki so določena za prodajo.

  1. Bogomir Kovač, ekonomist, bo poskušal osvetliti dilemo,  če je bila država doslej slab upravljavec, ali je res treba vse razprodati, ali pa je možno uveljaviti tudi bolj razumno upravljanje?

Po uvodnem delu bo na  vrsti javna razprava, na kateri bo imel vsak razpravljavec na voljo 5 minut.

K razpravi so že prijavljeni:

Dušan Semolič, predsednik Zveze  svobodnih sindikatov Slovenije

Samo Hribar Milič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije

Andrej Cetinski, Sinteza-KCD, ki  bo predstavil primer upravljanja v nemškem podjetju Fraport, ki je jeseni kupilo Aerodrom Ljubljana

Drago Pavšelj, ki  bo predstavil in argumentiral razloge proti prodaji Telekoma.

Drugi udeleženci se k razpravi lahko prijavijo pol ure pred začetkom.

Javno tribuno pripravlja skupina Državljani proti razprodaji, ki od Vlade RS zahteva:

  1.  da takoj zaustavi razprodajo državnih podjetij ter odpove vse dogovore o prodaji Telekoma;
  2. da se o prodaji vsakega podjetja odloča posebej in le na osnovi predhodno sprejete strategije razvoja Slovenije;
  3. da se spremeni način upravljanja državnih podjetij tako, da pri upravljanju enakopravno sodelujejo predstavniki države,  zaposlenih, stroke in širšega družbenega interesa (soupravljanje);
  4. da takoj začne uvajati spremembe zakonodaje za upravljanje podjetij v državni lasti in pri tem upošteva dobre prakse upravljanja v uspešnih državnih podjetjih, na primer v  Nemčiji ali v skandinavskih državah in okrepi družbeni nadzor upravljanja podjetij v državni lasti.

Od Vlade zahtevamo tudi, da – upoštevajoč strokovne argumente in dolgoročni razvojni interes Slovenije ter seveda predvolilne zaobljube – zavrne diktat tujega kapitala in domačih plenilskih združb. Pri tem bomo Vlado podpirali, vendar pa se mora zavedati, da je PRODAJA TELEKOMA tista mejna črta, ki je ne sme prekoračiti!

Vljudno vabljeni

Skupina Državljani proti razprodaji

Ljubljana, 1.1. 2015

—————————–

Ob 18. uri lahko na http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc začnete spremljati prenos javne tribune iz Cankarjevega doma z naslovom “Ne razprodaja, temveč bolj razumno upravljanje” Prisluhni argumentom, ki spodkopavajo neoliberalno pravljičarstvo in jih soočajo  z realnostjo.

 

 

Vabilo na projekciji dokum. filmov in pogovor z gosti v Tednu globalnega učenja (Ljubljana)

RAZISKOVALNI INŠTITUT ZA SOCIALNO EKONOMIJO – RISE, GIBANJE ZA PRAVIČNO DRUŽBO – GPD, OBALNA SINDIKALNA ORGANIZACIJA – OSO KS 90 IN SKUPINA POSAMEZNIKOV IZ 4. SKUPINE ZDRUŽENE LEVICE (CIVILNODRUŽB. GIBANJA IN POSAMEZNIKI)

                                              v okviru Tedna globalnega učenja

vabimo

zainteresirano javnost

na projekcijo dokumentarnega filma in pogovor z vabljenima gostoma na temo:

 

Prehranska varnost in samooskrba (1.del):

 

“Pomen alternativnih modelov neoliberalnemu kapitalizmu za prehransko varnost, samooskrbo in pasti tajnih trgovinskih sporazumov za področje varne hrane”

v sredo, 19. 11. 2014, s pričetkom ob 19. uri v Kavarni SEM (Slovenski etnografski muzej), Metelkova ulica 2, Ljubljana

 

Gosta dogodka:

Marjana Kos – sodelavka International Society for Ecology and Culture – ISEC (http://www.localfutures.org/issues)

Andrej Gnezda – predstavnik Koalicije proti tajnim trgovinskim sporazumom – KPTS

zaposlen v Umanoteri (Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj: http://www.umanotera.org/index.php?node=5 )

 

Potek dogodka:

Po začetnem nagovoru predstavnika organizatorjev dogodka bo sodelavka ISEC, Marjana Kos, udeležencem podala predstavitev v temeljne koncepte dokumentarnega filma “The Economics of Happiness” (“Ekonomija sreče”: https://www.youtube.com/watch?v=VkdnFYDbiBE), sledi predvajanje filma, v zadnjem delu pa pogovor s predstavnikom novo nastale Koalicije proti tajnim trgovinskim sporazumom (KPTS), Andrejem Gnezdo, ki bo opozoril na pasti tajnih sporazumov za našo prehrano in zdravje ter na potrebo po ostri in široki akciji javnosti proti tovrstnim sporazumom, ki zmanjšujejo naše standarde življenja in zdravja brez naše privolitve. Sledila bo odprta razprava, kjer vas udeležence vabimo, da se nam z vprašanji in mnenji aktivno pridružite v razpravi in kritičnem premisleku o aktualnih problemih, ki zadevajo vse nas in naše okolje.

 

 

 

 

in na projekcijo dokumentarnega filma in pogovor z vabljenim gostom na temo:

 

Prehranska varnost in samooskrba (2.del):

 

“Pomen ekološkosti bivanja in sonaravnih ter vzdržnih načinov pridelave hrane nasproti globalni hiperprodukciji in industrializiranemu kmetijstvu ter “kemikalizaciji” družbe”

v četrtek, 20. 11. 2014, s pričetkom ob 19. 30 uri v Kavarni SEM (Slovenski etnografski muzej), Metelkova ulica 2, Ljubljana

 

Gost dogodka:

Anton Komatneodvisni raziskovalec, pisatelj, publicist, predavatelj, avtor televizijskih in radijskih oddaj ekološki opismenjevalec in  predstavnik Društva “Varuhi semen” (http://www.semenska.org/)

 

 

Po uvodni projekciji dokumentarnega filma “Food, Inc.” (https://www.youtube.com/watch?v=5eKYyD14d_0)

sledi pogovor z Antonom Komatom.

 

Sledila bo odprta razprava, kjer vas udeležence vabimo, da se nam z vprašanji in mnenji aktivno pridružite v razpravi in kritičnem premisleku o aktualnih problemih, ki zadevajo vse nas in naše okolje.

 

Prehranska varnost je eden od temeljnih stebrov državne suverenosti ter podstat človekovega zdravja in blagostanja. Ozaveščanje o možnostih zdravih izbir mora zajeti vse segmente družbe in vse generacije. Le tako bodo lahko ljudje sprejemali informirane odločitve v vsakdanjem življenju, ki bodo v največjo korist njim samim, družbi in tudi naravnemu okolju. Da bo prehranska samooskrba čimvečja, je treba intenzivno kmetijstvo in masovno proizvodnjo hrane na globalni ravni preobraziti v sonaravno in vzdržno ter lokalno pridelovanje oz. pripravo hrane. Ta proces pa se začne s spremembo kolektivnega zavedanja o pomembnosti skrbi zase, za družbo in za okolje.

(Več o Gibanju za lokalizacijo: https://www.youtube.com/watch?v=PucOhupKQa0)

 Neoliberalni kapitalizem je s tajnimi trgovinskimi sporazumi, kot so TTIP, TISA in CETA, kjer se mimo nas odloča o naši sedanjosti in prihodnosti, dosegel svoj novi vrhunec na brezsramni koračnici profita. Zlasti sporazum TTIP (Transatlantic Trade and Investment Partnership) pomeni kršenje človekove pravice do varne hrane, saj je popolno orožje korporacij proti obstoječim in bodočim standardom varne hrane. Posebna past se skriva v zavajajočem izgovoru, da bodo standardi temeljili na trdni in zanesljivi znanosti, ki pa je v pogojih težnje za dobičkom vedno manj neodvisna in nepristranska. Ogrožen je tudi evropski koncept “previdnostnega načela”, ki oblikovalce politik razbremeni dokaznega bremena pri sprejemanju diskrecijskih odločitev v primeru potencialne možnosti škode ob pomanjkanju zadostnih znanstvenih dokazov. Če bo sporazum ratificiran, bodo nastali resni problemi na področju ravnanja z rejnimi živalmi, označevanja hrane, higienskih in varnostnih standardov, vključno s pravili glede GSO in pesticidov. Še posebej bo posledice občutil evropski sektor živinoreje in perutnine, vključno z dovoljevanjem rastnih hormonov, antibiotikov in obdelave perutnine s klorirano vodo. Evropsko meso bo ob uvoženem ameriškem dražje zaradi višjih in dražjih standardov proizvodnje, enako velja za mlečne izdelke. TTIP pa bo tudi močno povečal vpliv korporacij na politično odločanje, ki bo krojilo usodo kmetijstva in varne hrane za naprej, s tem pa zaprlo možnosti za preobrazbo kmetijstva v sonaravno in vzdržno, saj bo vsak poskus zakonodajnega ukrepa, ki bi zagovarjal trajnostno pridelavo hrane, označen za trgovinsko oviro. Deregulacija na tem področju bi lahko vodila do uporabe nanotehnologij v hrani in kmetijstvu, čeprav ni izdelane ocene tveganja na učinke teh materialov na človekovo zdravje in okolje. Predlog sporazuma TTIP ima namen preiti zaveze v okviru WTO in dovoljuje, da standarde varne hrane določajo neposredno globalne korporacije.

 

——————————————————————————————    

Dogodek je del projekta Teden globalnega učenja (TGU), ki poteka že osmo leto zapored v organizaciji Sloge, platforme nevladnih organizacij (NVO) za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, o čemer si lahko več preberete na spletni strani :http://www.tuditi.si/

Globalno učenje je vseživljenjski proces učenja in delovanja, ki naj spodbuja posameznike in skupnosti za lastno angažiranje in delovanje na področju razreševanja ključnih skupnih izzivov človeštva.Dogodek pod okriljem Centra Sever-Jug organizirajo države članice Sveta