Arhivi Kategorije: PODPIRAMO SE- OBJAVE IN POVEZAVE SORODNIH POSAMEZNIKOV IN GIBANJ

Povezovanje sorodnih v mrežo za spremembe

VABILO: javna razprava z naslovom “LEVICA V 21. STOLETJU IN NJENI IZZIVI”, 6.4. 2016, Ljubljana

VABLJENI!

https://www.facebook.com/events/842964525826680/

 

4. skupina Združene levice (4. partner ZL) in DSD – Demokratična stranka dela, ustanovni partnerici štiričlanske koalicije Združena levica, vas vabita v sredo, 6. aprila 2016, v Cankarjev dom (2. preddverje, dvorana M4), kjer bo od 18. do 20. ure potekala javna razprava z naslovom “LEVICA V 21. STOLETJU IN NJENI IZZIVI”.

Ali se ponavlja zgodba iz prejšnjega stoletja, ko je levica začela izgubljati stik s svojo bazo in doživljati demokratični deficit? Ali parlamentarna levica izgublja revolucionarni naboj in zaradi pragmatizma postaja nova “stranka normale” oz. socialdemokratska, celo zgolj levo liberalna stranka? Če da, zakaj je tako in kako to preprečiti, kako vezati politične predstavnike na demokratično voljo koalicije – baze? Kaj se lahko naučimo iz primera grške Syrize?

Z uvodničarji doc. dr. Gorazdom Kovačičem, mag. Francem Žnidaršičem, dr. med., Jadranko Vesel in Simonom Brežanom, dr. med. ter z udeleženkami in udeleženci dogodka bomo na moderirani okrogli mizi razpravljali torej o tem, kakšno je trenutno stanje na t. i. novi levici, tako v smislu gibanja na terenu kot njenega pohoda skozi institucije, ter kako naprej, tako doma kot v širšem kontekstu mednarodnega prostora:

1. Kakšna je vloga neodvisne nestrankarske avtonomne civilne družbe kot platforme možnega korektiva strankokracije in elitizma ter hkrati povezovanja, sodelovanja sorodnih sil, ker je atomiziranost neučinkovita?

2. Kakšne so notranje organizacijsko-strateške alternative oz. modeli? Je to centralistična monolitna stranka, ki ponavlja avtoritarne ali vsaj klasične meščanske vzorce in gradi na principu “od zgoraj-navzdol”, ali koalicijska notranje avtentično demokratična odprta inkluzivna ljudsko-frontna organizacija, ki gradi obratno, pretežno na horizontalnem gibanju “od spodaj-navzgor”, v kombinaciji z delegatsko roko v institucijah, da bi zares zagovarjala razredne interese delovnih ljudi?

3. Kako odgovoriti na splošno apatijo ljudi iz nezaupanja v stranke oz. v predstavniško demokracijo per se? Edini možen odgovor je lahko samo v izumljanju in udejanjanju novih modelov neposredne, deliberativne demokracije oz. participacije aktivnih državljanov.

4. Kako odgovoriti na nevarno prevlado marketinškega PR diskurza in družbe spektakla nad racionalno in tehtno javno razpravo?

5. Kakšne naj bodo konkretne kratkoročne in dolgoročne alternativne razvojne politike nove levice in koncepti socialnih inovacij, izumljanja novih oblik demokracije/ kolektivnega upravljanja/ sodelovanja, ki bodo zmogli mobilizirati in emancipirati kritično maso za resnejše sistemske spremembe?

6. Kako misliti in organizirati razredni boj za interese dela v odnosu do kapitala v spremenjenih okoliščinah trga dela (v pogojih prekarizacije, oslabitve sindikatov, prisotnosti transnacionalnega kapitala ipd.)?

7. Kaj je večja grožnja naprednim levičarskim idealom: desnica ali notranje dileme, nakazane zgoraj?

8. Kako prek odpravljanja teh dilem levice šele uspešno preprečiti vzpon desnice, da ne bi ta prevzela terena določenih politik levici z nevarnimi odgovori na krizo, oz. kako preprečiti vzpon avtoritarnih refleksov, celo fašizma, ter izsiljevanje transnacionalnega kapitala, z ustreznim odgovorom na izzive ekonomske, socialne, politične ter vrednostne krize?

9. Kako ob tem zaustaviti razkroj javnih, državnih aparatov in privatizacijo njihovih funkcij?

10. Bo levica v Sloveniji šla po podobnih stranpoteh kot leve stranke 20. stoletja ali po poti kapitulacije grške Syrize, če bi kdaj prevzela vlado, ali se bo vendarle kaj naučila iz preteklih napak in oblikovala novo pot, novi socializem za 21. stoletje?

Predstavitev nastopajočih uvodničarjev:

Mag. Franc Žnidaršič, dr. med, predsednik DSD, je bil med 2. svetovno vojno izgnan v nemško taborišče, zato iz lastnih izkušenj pozna nevarnosti desničarske – fašistične politike in razloge, zakaj je levica tako zelo pomembna pri obrambi demokracije. Na poklicni poti je kot zdravnik reševal življenja pacientov. Zadnjih 20 let pa se na politični poti kot poslanec v DZ (1996-2011) in od leta 2010 kot predsednik Demokratične stranke dela – DSD bori za demokracijo, enakopravnost, za boljše življenje vseh državljanov Slovenije.

Simon Brežan, dr. med., aktivist, bivši koordinator 4. skupine, soustanovni član 4. skupine, sicer raziskovalec sistemske/ kognitivne/ socialne nevroznanosti ter kompleksnih sistemov

Jadranka Vesel, dolgoletna aktivistka na področju razvoja zadružništva in ekonomske demokracije, ambasadorka socialne ekonomije, Raziskovalni institut za socialno ekonomijo- RISE, članica 4. skupine ZL

Doc. dr. Gorazd Kovačič, sociolog, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja predvsem z različnimi temami s področij socialne in politične teorije, pa tudi z evroatlantskimi odnosi.

“Drugačen svet je mogoč, ne samo mogoč, je nujen!”

podpis in kontakt organizatorjev :
4. skupina ZL: http://4skupina.si/
DSD: www.dsd.si

Vabilo- poletni tabor- Gibanje za dostojno delo in socialno družbo

Posredujemo vabilo tovariškega sorodnega gibanja- Gibanje za dostojno delo in socialno družbo

uredniki GPD

————————————————————————————————————————————–

V okviru Gibanja za dostojno delo in socialno družbo organiziramo tudi letos poletni 3-dnevni tabor. Tabor bo potekal čez vikend od 3. do 5. julija.

V petek bomo imeli zanimivo okroglo mizo na temo Dostojno delo za vse generacije, kjer bodo govorci Tone Partljič (pisatelj in bivši poslanec DZ), Nataša Trček (Inšpektorat RS za delo), Jelena Aščič (novinarka RTV) in Branimir Štrukelj (SVIZ).

V soboto – zanimive delavnice, debate ter gledališka predstava na temo prekarnega dela. Vsak večer pa seveda sledi druženje. Tabor bomo sklenili v nedeljo prav tako z delavnicami in debatami na temo prekarnega dela.

 

DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV JUTRI, 12. 6. OB 18. URI VABI NA OKROGLO MIZO – “ODLOČEN NE ČEZATLANSKEMU TRGOVINSKEMU IN NALOŽBENEMU PARTNERSTVU”

DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV JUTRI, 12. 6. OB 18. URI VABI NA OKROGLO MIZO – “ODLOČEN NE ČEZATLANSKEMU TRGOVINSKEMU IN NALOŽBENEMU PARTNERSTVU”

“Spoštovani!
Smo res priče kapitulaciji Evrope pred agresivnim ameriškim korporativizmom? Izničenju temeljnih načel, ki jih je v univerzalni zakon povzdignila francoska revolucija: svoboda, enakost, bratstvo? Se bo Evropski parlament na svojem naslednjem zasedanju v Strasbourgu uklonil barbarstvu, ki se ne meni za stoletno, tisočletno dediščino, prvič zasnovano v stari Grčiji? Bo zgolj potrdil tisto, kar je o spornem čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP) že potrdil evropski Odbor za mednarodno trgovino, zavračajoč glasne pozive prebuje evropske civilne družbe?
Ker izvoljeni predstavniki ljudstva, naša izvršilna in zakonodajna oblast, molči in se klanja novemu (?) gospodarju, smo prisiljeni, da, četudi zadnji hip, povzdignemo svoj glas: mi, kar nas je še svobodomiselnih ljudi, jim nismo dali mandata, da nas bodo iz sebičnih interesov, nemara pa kar iz nevednosti, žrtvovali mehanizmu izbrisa, delite kot se reče v sodobnem digitalnem jeziku.
Zato smo se odločili, da skličemo omizje, na katerem bodo spregovorili kompetentni strokovnjaki, tudi tisti, ki smo jih izvolili, da v Evropskem parlamentu zastopajo naše interese. Interese, ki sploh niso samo naši (!), ampak vseh tistih, ki že okušajo surovost mednarodnih korporacij, ki si sedaj skuša nadeti tudi pravnoformalni okvir. Ti »sporazumi«, pripravljajoči se v popolni tajnosti, kot da bi se sramovali sami sebe, naj bi »povezali« oba bregova Atlantika, a so v resnici brezobziren napad na svobodo, na človekove pravice, še zlasti pa na kulturo: besedo, sliko, melodijo: proizvodnjo simbolov, ki že od Altamire spletajo neuničljivo vez med člani človeškega občestva.
Cilj okrogle mize, ki se bo odvijala v petek, 12. junija ob 18. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani, je zelo preprost: ustanoviti je treba novo »osvobodilno fronto«, ki bo zmogla angažirati tudi širšo (ne le strokovno) javnost, da bomo skupaj zavrnili »danajske darove«, ki jih Striček Sam ponuja, vsiljuje Evropi.
Na okrogli mizi, ki jo bo vodil Marcel Stefančič jr., bodo sodelovali: evropski poslanec dr. Igor Šoltes, prof. dr. Jože Mencinger, Andrej Gnezda (Umanotera), Anton Peršak, pisatelj in državni sekretar na Ministrstvu za kulturo, Rok Zavrtanik, direktor Založbe Sanje, in pisatelj Vlado Žabot.
K razpravi smo povabili še mnoge druge osebnosti, za katere verjamemo, da se zavedajo, da smo priče enega najbolj usodnih trenutkov v novejši zgodovini zahodne civilizacije.
V pričakovanju, da boste s svojo prisotnostjo izrekli svoj, naš odločni NE tem in takšnim poskusom novodobne okupacije Evrope, vas prisrčno pozdravljamo.
Ljubljana, 4. junija 2015.”

Ivo Svetina
Predsednik Društva slovenskih pisateljev

Slovenski prevod Jensenovih “Premis” – Deep Green Resistance Slovenija

Skupina Deep Green Resistance Slovenija je pripravila slovenski prevod znamenitih Premis knjige Endgame Derricka Jensena. Najdete jih v nadaljevanju in v pdf obliki.

Derrick Jensen: Endgame.
Premise.

Prva premisa: Civilizacija ni in ne more nikoli biti trajnostna. To še posebej velja za industrijsko civilizacijo.

Druga premisa: Tradicionalne skupnosti prostovoljno ne odstopijo ali prodajo virov, na katerih temeljijo njihove skupnosti: dokler njihovih skupnosti ne uničijo. Prav tako ne dovolijo uničevanja svoje zemlje za črpanje naravnih virov, kot so zlato, nafta in podobno. Tisti, ki želijo priti do teh virov, bodo posledično uporabili vsa sredstva, da bi uničili tradicionalne skupnosti.

Tretja premisa: Naš način življenja – industrijska civilizacija – temelji na, zahteva in bi zelo hitro propadel brez vztrajnega in občeprisotnega nasilja.

Četrta premisa: Civilizacija temelji na jasno definirani, splošno sprejeti in vendar pogosto neartikulirani hierarhiji. Nasilje, ki ga izvajajo tisti višje na družbeni lestvici nad tistimi, ki so nižje, je skoraj vedno nevidno oziroma neopaženo. Če je opaženo, se ga v celoti racionalizira. Nasilje tistih, ki so nižje na družbeni lestvici do tistih, ki so višje, je nepredstavljivo, ko pa do njega pride, je pospremljeno s šokom, zgražanjem ter fetišizacijo žrtev.

Peta premisa: Lastnina tistih, ki so višje v hierarhiji, je bolj vredna od življenj tistih, ki so nižje. Zato je za tiste, ki so zgoraj, sprejemljivo, da kopičijo premoženje, ki ga imajo v lasti, – v vsakdanjem jeziku, da služijo – z uničevanjem ali jemanjem življenja tistih nižje v hierarhiji. Temu se reče proizvodnja. Če tisti, ki so spodaj, uničijo lastnino tistih nad seboj, smejo slednji ubiti ali kako drugače uničiti življenja tistih, ki so spodaj. Temu se reče pravica.

Šesta premisa: Civilizacije se ne da odrešiti. Sedanja kultura se ne bo prostovoljno predrugačila v zdrav in trajnosten način življenja. Če je ne bomo ustavili, bo civilizacija še naprej siromašila človeštvo in pustošila planet, dokler ne propade (civilizacija, verjetno pa tudi planet). Posledice tega opustošenja bodo še dolgo škodile človeštvu in drugim živim bitjem.

Sedma premisa: Dlje ko čakamo na propad civilizacije – dlje ko odlagamo, da bi jo zrušili –, bolj kaotičen bo propad in slabše bo za ljudi in druga živa bitja, ki bodo živela med ali po propadu.

Osma premisa: Potrebe narave so bolj pomembne od potreb gospodarskih sistemov.

Parafraza osme premise: Gospodarski ali družbeni sistem, ki ne koristi primarnim skupnostim, na katerih temelji, je nevzdržen, nemoralen in neumen. Trajnostnost, morala in inteligenca (pa tudi pravičnost) zahtevajo, da uničimo vsak tovrstni gospodarski ali družbeni sistem, ali vsaj preprečimo, da bi škodoval zemlji.

Deveta premisa: Četudi je jasno, da bo nekoč na planetu veliko manj ljudi, kot jih je sedaj, je mnogo različnih poti, po katerih bi lahko prišlo do takšnega znižanja števila prebivalstva (oziroma kako tovrstno znižanje doseči, odvisno od stopnje angažiranosti, s katero se bomo te preobrazbe lotili). Nekatere od njih bi bile izjemno nasilne in uničujoče: nuklearna katastrofa svetovnih razsežnosti bi na primer zmanjšala tako stopnjo prebivalstva kot tudi porabo virov, a bila bi grozljiva; takšna bi bila tudi ekološka prekoračitev, ki bi ji sledil propad. Druge poti bi morda bile manj nasilne. A glede na sedanjo stopnjo nasilja te kulture do človeštva in naravnega sveta, ni mogoče govoriti o zmanjšanju prenaseljenosti in potrošnje brez nasilja in pomanjkanja – pa ne zato, ker bi bilo tovrstno zmanjšanje nasilno samo po sebi, temveč zato, ker sta nasilje in pomanjkanje občeprisotna. Vseeno pa bi nekatere poti k znižanju prebivalstva in potrošnje, četudi nasilne, zmanjšale trenutno stopnjo nasilja, ki ga povzroča in zahteva pogosto vsiljen pretok dobrin od revnih k bogatim – in s tem tudi omilile nasilje nad naravo. Posamično ali skupinsko bi torej tako zmanjšali in omilili nasilje, do katerega bi prišlo med to dolgotrajno spremembo. Ali pa tudi ne. A nekaj je gotovo: če se tega ne lotimo aktivno – in se o naši težavi in njenih morebitnih rešitvah ne pogovarjamo – bo nasilje zagotovo hujše in pomanjkanje večje.

Deseta premisa: Kultura v celoti in večina njenih pripadnikov je norih. Kulturo poganja gon po smrti, gon po uničenju življenja.

Enajsta premisa: Že od svojih začetkov je bila ta kultura – civilizacija – kultura okupacije.

Dvanajsta premisa: Na svetu ni ne bogatih ne revnih ljudi. So samo ljudje. Bogati imajo veliko zelenih papirčkov, ki naj bi nekaj veljali (morda pa je njihovo domnevno bogastvo tudi bolj abstraktno: številke na trdih diskih bank), revni pa tega nimajo. Ti “bogati” trdijo, da so lastniki svoje zemlje, medtem ko se “revnim” pogosto odreka pravica do takšne trditve. Osnovni namen policije je nasilno uveljaviti zmotna prepričanja tistih, ki imajo veliko zelenih papirčkov. In tisti brez zelenih papirčkov tem prividom večinoma podležejo enako hitro in skraja kot tisti, ki jih imajo. V resničnem svetu imajo te iluzije neslutene posledice.

Trinajsta premisa: Tisti, ki so na oblasti, vladajo s silo in prej ko nehamo verjeti lažem o nasprotnem, prej se bomo zmožni razumno odločiti, če, kdaj in kako se bomo temu uprli.

Štirinajsta premisa: Od rojstva dalje – verjetno že od spočetja, ampak ne vem, kako bi to dokazal – smo individualno in kolektivno vzgojeni v sovraštvo do svojega življenja, narave, divjine, divjih živali, žensk, otrok, svojega telesa, svojih strahov in čustev, do sebe. Če ne bi sovražili sveta, ne bi dovolili, da ga uničujejo pred našimi očmi. Če ne bi sovražili sebe, ne bi dovolili, da zastrupljajo naše domove – in naša telesa.

Petnajsta premisa: Ljubezen ne pomeni nujno pacifizma.

Šestnajsta premisa: Snovni svet je osnova. To ne pomeni, da duh ne obstaja, ali pa, da je snovni svet vse, kar je. To pomeni, da se duh meša z mesom. In pomeni, da imajo dejanja v resničnem svetu tudi posledice v resničnem svetu. To pomeni, da se ne moremo zanašati na Jezusa, Božička, Veliko Mati ali celo na Velikonočnega zajčka, da nas bodo rešili iz te godlje. To pomeni, da je tale godlja resnično godlja in ne zgolj, da je bog namrščil obrvi. To pomeni, da se moramo s to godljo soočiti sami. To pomeni, da je, dokler smo na Zemlji, ne glede na to, če bomo šli po smrti kam drugam in ne glede na to, če smo na življenje zgolj obsojeni ali smo zanj tudi hvaležni – Zemlja bistvo. Je primarna. Je naš dom. Je naše vse. Bedasto je razmišljati ali ukrepati tako, kot da svet ne bi bil resničen ali prvenstven. Bedasto in pomilovanja vredno je živeti naša življenja, kot bi ne bila resnična.

Sedemnajsta premisa: Če naše odločitve in dejanja izhajajo iz strahu, da bodo vznemirila neodločene oziroma množico Američanov, živimo v zmoti (ali, še bolj verjetno, zanikanju).

Osemnajsta premisa: Naše trenutno doumevanje lastne identitete ni nič bolj vzdržno kot naša sedanja uporaba energije ali tehnologije.

Devetnajsta premisa: Problem te kulture izhaja iz prepričanja, da sta zloraba narave in njen nadzor upravičeni.

Dvajseta premisa: V tej kulturi gonilo družbenih odločitev ni ne dobrobit skupnosti, ne morala, ne etika, ne pravica in ne življenje – zgolj ekonomija.

Modifikacija dvajsete premise: Družbene odločitve so sprejete prvenstveno (in pogosto tudi izključno) na osnovi tega, če bodo povečale monetarno bogastvo tistih, ki odločajo, in tistih, ki jim služijo.

Re-modifikacija dvajsete premise: Družbene odločitve so sprejete prvenstveno (in pogosto tudi izključno) na osnovi tega, če bodo povečale moč tistih, ki odločajo, in tistih, ki jim služijo.

Re-modifikacija dvajsete premise: Družbene odločitve so sprejete prvenstveno (in pogosto tudi izključno) na osnovi slepega prepričanja, da so tisti, ki odločajo, in tisti, ki jim služijo, upravičeni do kopičenja moči in denarnega bogastva na račun tistih, ki so nižje v hierarhiji.

Re-modifikacija dvajsete premise: Če pridemo do srca zadeve – če je od srca sploh kaj ostalo – ugotovimo, da družbene odločitve temeljijo na tem, kako dobro se jih da vpreči v nadzor in uničevanje divje narave.

vir: http://slovenija.deepgreenresistance.org/2012/02/21/slovenski-prevod-jensenovih-premis/?utm_campaign=shareaholic&utm_medium=twitter&utm_source=socialnetwork

Protest- 18. april 2015 : Globalni dan akcije proti tajnim trgovinskim sporazumom TISA, CETA in TTIP

LJUDJE IN PLANET PRED PROFITOM!

Slovenija se s protestom v Ljubljani pridružuje Globalnemu dnevu akcije proti tajnim trgovinskim sporazumom TISA, CETA in TTIP!

Evropska komisija se je v tajnosti in brez mandata evropskih državljanov pogodila o vsebini trgovinskega sporazuma s Kanado (CETA) in se ta hip pospešeno pogaja z ZDA o obsežnem trgovinskem in investicijskem sporazumu TTIP. Sporazuma bosta pomembno posegla v pristojnosti držav in njihove nacionalne zakonodaje ter na račun ljudi in okolja višala dobičke korporacij. Sporazumi TTIP, CETA, TiSA povečujejo tveganja za zdravje in blagostanje ljudi in okolja, zato da bi se na drugi strani povečali dobički in ohranili monopoli nadnacionalnih korporacij.
Zavračamo vsak sporazum, ki pred človeka in okolje postavlja profite velikih korporacij, in ki pravice, za katere smo se dolgo borili, ukinja v imenu mednarodne trgovine velikih.

Ne bomo lahek plen korporativnih hijen!

18. aprila ob 11. uri na Prešernovem trgu. Pridruži se.

Dogodek na FB:  https://www.facebook.com/events/735708473211607/

———————————————————————————

PETICIJA SAMOORGANIZIRANE INICIATIVE EVROPSKIH DRŽAVLJANOV PROTI TTIP

Pozivamo institucije Evropske unije in institucije držav članic, da zaustavijo pogajanja z ZDA o Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP) in da ne ratificirajo Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) s Kanado.

Glavni cilji:
Zaustaviti želimo TTIP in CETO, saj vključujeta več kritičnih točk kot so reševanje sporov med državami in investitorji ter pravila o regulativnem sodelovanju, ki predstavljajo grožnjo demokraciji in vladavini prava. Preprečiti želimo znižanje socialnih, okoljskih in potrošniških standardov ter standardov zaposlovanja in zasebnosti ter deregulacijo javnih storitev (npr. oskrba z vodo) in kulturnih dobrin v netransparentnih pogajanjih. ECI podpira alternativno trgovinsko in investicijsko politiko v EU.

Podpišite peticijo: http://kpts.si/podpisi-peticijo-proti-ttip/

———————————————————————————

VIDEO

Poziv h globalnim protestom – Globalnemu dnevu akcije – ki se bodo zgodili to soboto, 18. 4.

https://www.youtube.com/watch?v=2ELMXhbBslQ

———————————————————————————

​Pogajanja o sporazumu TTIP potekajo v tajnosti. Pomeni mnogo več kot samo trgovinski sporazum, ker bo morebitno sprejetje vplivalo prav na vsa področja naših življenj. Postavlja profit pred ljudi in planet. Je sporazum po meri transnacionalnih korporacij. Ogroža DEMOKRACIJO, ČLOVEKOVE PRAVICE, JAVNE STORITVE, PREHRANSKO VARNOST IN SUVERENOST, OKOLJE, PODNEBJE, DELAVSKE PRAVICE, ZASEBNOST, FINANČNO KONTROLO…

Za več informacij se obrnite na odgovorne osebe:

Miro Cerar, miro.cerar@gov.si
Janez Potočnik, janez.potocnik@gov.si
Jean-Claude Juncker, President-elect@ec.europa.eu
Mario Draghi, office.draghi@ecb.europa.eu

———————————————————————————

Shod organizira Koalicija proti tajnim sporazumom, katere član je tudi 4. skupina ZL.
http://kpts.si/
https://www.facebook.com/KoalicijaProtiTajnimSporazumom

VABILO: Demokracija v krožišču 21. stoletja

POSREDUJEMO VABILO: DEBATA O NEPOSREDNI DEMOKRACIJI

uredniki GPD

Spoštovana, spoštovani!

Odbor kluba »Akcija štirih generacij 20-40-60-80«,  ustanovljenega 13.11.2013,

vas vabi

v sodelovanje na drugi debati

na temo »Demokracijav krožišču 21. stoletja«, ki bo potekala v četrtek, 9.4.2015 ob 18.uri v učilnici 21 na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Uvodničarja Andrej A. Lukšič in Luka Đekić nam bosta podala svoje uvide in predloge, ki jih bomo vsi sodelujoči v skupinskem in plenarnem delu dopolnjevali ter se ob zaključku dogovorili za nadaljnje skupne korake.

 

Dodatne informacije v zvezi z dogodkom najdete na naši spletni strani www.akcija4generacij.si in na naši Facebook strani Akcija 4 generacij.

V pričakovanju prijetnega delovnega snidenja in vaših predlogov vas pozdravljamo člani odbora A4G.