Arhiv Značk: aditivi

Vabilo na projekciji dokum. filmov in pogovor z gosti v Tednu globalnega učenja (Ljubljana)

RAZISKOVALNI INŠTITUT ZA SOCIALNO EKONOMIJO – RISE, GIBANJE ZA PRAVIČNO DRUŽBO – GPD, OBALNA SINDIKALNA ORGANIZACIJA – OSO KS 90 IN SKUPINA POSAMEZNIKOV IZ 4. SKUPINE ZDRUŽENE LEVICE (CIVILNODRUŽB. GIBANJA IN POSAMEZNIKI)

                                              v okviru Tedna globalnega učenja

vabimo

zainteresirano javnost

na projekcijo dokumentarnega filma in pogovor z vabljenima gostoma na temo:

 

Prehranska varnost in samooskrba (1.del):

 

“Pomen alternativnih modelov neoliberalnemu kapitalizmu za prehransko varnost, samooskrbo in pasti tajnih trgovinskih sporazumov za področje varne hrane”

v sredo, 19. 11. 2014, s pričetkom ob 19. uri v Kavarni SEM (Slovenski etnografski muzej), Metelkova ulica 2, Ljubljana

 

Gosta dogodka:

Marjana Kos – sodelavka International Society for Ecology and Culture – ISEC (http://www.localfutures.org/issues)

Andrej Gnezda – predstavnik Koalicije proti tajnim trgovinskim sporazumom – KPTS

zaposlen v Umanoteri (Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj: http://www.umanotera.org/index.php?node=5 )

 

Potek dogodka:

Po začetnem nagovoru predstavnika organizatorjev dogodka bo sodelavka ISEC, Marjana Kos, udeležencem podala predstavitev v temeljne koncepte dokumentarnega filma “The Economics of Happiness” (“Ekonomija sreče”: https://www.youtube.com/watch?v=VkdnFYDbiBE), sledi predvajanje filma, v zadnjem delu pa pogovor s predstavnikom novo nastale Koalicije proti tajnim trgovinskim sporazumom (KPTS), Andrejem Gnezdo, ki bo opozoril na pasti tajnih sporazumov za našo prehrano in zdravje ter na potrebo po ostri in široki akciji javnosti proti tovrstnim sporazumom, ki zmanjšujejo naše standarde življenja in zdravja brez naše privolitve. Sledila bo odprta razprava, kjer vas udeležence vabimo, da se nam z vprašanji in mnenji aktivno pridružite v razpravi in kritičnem premisleku o aktualnih problemih, ki zadevajo vse nas in naše okolje.

 

 

 

 

in na projekcijo dokumentarnega filma in pogovor z vabljenim gostom na temo:

 

Prehranska varnost in samooskrba (2.del):

 

“Pomen ekološkosti bivanja in sonaravnih ter vzdržnih načinov pridelave hrane nasproti globalni hiperprodukciji in industrializiranemu kmetijstvu ter “kemikalizaciji” družbe”

v četrtek, 20. 11. 2014, s pričetkom ob 19. 30 uri v Kavarni SEM (Slovenski etnografski muzej), Metelkova ulica 2, Ljubljana

 

Gost dogodka:

Anton Komatneodvisni raziskovalec, pisatelj, publicist, predavatelj, avtor televizijskih in radijskih oddaj ekološki opismenjevalec in  predstavnik Društva “Varuhi semen” (http://www.semenska.org/)

 

 

Po uvodni projekciji dokumentarnega filma “Food, Inc.” (https://www.youtube.com/watch?v=5eKYyD14d_0)

sledi pogovor z Antonom Komatom.

 

Sledila bo odprta razprava, kjer vas udeležence vabimo, da se nam z vprašanji in mnenji aktivno pridružite v razpravi in kritičnem premisleku o aktualnih problemih, ki zadevajo vse nas in naše okolje.

 

Prehranska varnost je eden od temeljnih stebrov državne suverenosti ter podstat človekovega zdravja in blagostanja. Ozaveščanje o možnostih zdravih izbir mora zajeti vse segmente družbe in vse generacije. Le tako bodo lahko ljudje sprejemali informirane odločitve v vsakdanjem življenju, ki bodo v največjo korist njim samim, družbi in tudi naravnemu okolju. Da bo prehranska samooskrba čimvečja, je treba intenzivno kmetijstvo in masovno proizvodnjo hrane na globalni ravni preobraziti v sonaravno in vzdržno ter lokalno pridelovanje oz. pripravo hrane. Ta proces pa se začne s spremembo kolektivnega zavedanja o pomembnosti skrbi zase, za družbo in za okolje.

(Več o Gibanju za lokalizacijo: https://www.youtube.com/watch?v=PucOhupKQa0)

 Neoliberalni kapitalizem je s tajnimi trgovinskimi sporazumi, kot so TTIP, TISA in CETA, kjer se mimo nas odloča o naši sedanjosti in prihodnosti, dosegel svoj novi vrhunec na brezsramni koračnici profita. Zlasti sporazum TTIP (Transatlantic Trade and Investment Partnership) pomeni kršenje človekove pravice do varne hrane, saj je popolno orožje korporacij proti obstoječim in bodočim standardom varne hrane. Posebna past se skriva v zavajajočem izgovoru, da bodo standardi temeljili na trdni in zanesljivi znanosti, ki pa je v pogojih težnje za dobičkom vedno manj neodvisna in nepristranska. Ogrožen je tudi evropski koncept “previdnostnega načela”, ki oblikovalce politik razbremeni dokaznega bremena pri sprejemanju diskrecijskih odločitev v primeru potencialne možnosti škode ob pomanjkanju zadostnih znanstvenih dokazov. Če bo sporazum ratificiran, bodo nastali resni problemi na področju ravnanja z rejnimi živalmi, označevanja hrane, higienskih in varnostnih standardov, vključno s pravili glede GSO in pesticidov. Še posebej bo posledice občutil evropski sektor živinoreje in perutnine, vključno z dovoljevanjem rastnih hormonov, antibiotikov in obdelave perutnine s klorirano vodo. Evropsko meso bo ob uvoženem ameriškem dražje zaradi višjih in dražjih standardov proizvodnje, enako velja za mlečne izdelke. TTIP pa bo tudi močno povečal vpliv korporacij na politično odločanje, ki bo krojilo usodo kmetijstva in varne hrane za naprej, s tem pa zaprlo možnosti za preobrazbo kmetijstva v sonaravno in vzdržno, saj bo vsak poskus zakonodajnega ukrepa, ki bi zagovarjal trajnostno pridelavo hrane, označen za trgovinsko oviro. Deregulacija na tem področju bi lahko vodila do uporabe nanotehnologij v hrani in kmetijstvu, čeprav ni izdelane ocene tveganja na učinke teh materialov na človekovo zdravje in okolje. Predlog sporazuma TTIP ima namen preiti zaveze v okviru WTO in dovoljuje, da standarde varne hrane določajo neposredno globalne korporacije.

 

——————————————————————————————    

Dogodek je del projekta Teden globalnega učenja (TGU), ki poteka že osmo leto zapored v organizaciji Sloge, platforme nevladnih organizacij (NVO) za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, o čemer si lahko več preberete na spletni strani :http://www.tuditi.si/

Globalno učenje je vseživljenjski proces učenja in delovanja, ki naj spodbuja posameznike in skupnosti za lastno angažiranje in delovanje na področju razreševanja ključnih skupnih izzivov človeštva.Dogodek pod okriljem Centra Sever-Jug organizirajo države članice Sveta