Arhiv Značk: aktivno državljanstvo

TEDEN GLOBALNEGA UČENJA 2014 – PREHRANSKA VARNOST

TEDEN GLOBALNEGA UČENJA 2014 – PREHRANSKA VARNOST (15. – 23. november 2014)

Med 15. in 23. novembrom 2014 bo v Sloveniji že osmo leto zapored potekal Teden globalnega učenja (TGU) v organizaciji Sloge, platforme nevladnih organizacij (NVO) za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč. Pod okrilje tedna globalnega učenja se lahko priključijo tudi druge organizacije in v tem tednu samostojno organizirajo katero od aktivnosti na osrednjo temo dogodka. Tokratna osrednja tema  TGU je prehranska varnost.

Prehranska varnost je eden od temeljnih stebrov državne suverenosti ter osnova človekovega zdravja in blagostanja. Ozaveščanje o možnostih zdravih izbir mora zajeti vse segmente družbe in vse generacije. Le tako bodo lahko ljudje sprejemali informirane odločitve v vsakdanjem življenju, ki bodo v največjo korist njim samim, družbi in tudi naravnemu okolju. Da bo prehranska samooskrba čimvečja, je treba intenzivno kmetijstvo in masovno proizvodnjo hrane na globalni ravni preobraziti v sonaravno in vzdržno pridelovanje oz. pripravo hrane. Ta proces pa se začne s spremembo kolektivnega zavedanja o pomembnosti skrbi zase, za družbo in za okolje, k temu lahko ključno prispeva tudi teden globalnega učenja, katerega del želimo biti s svojim projektom.

Tudi naše gibanje GPD bo del globalnega ozaveščanja, spremljajte objave dogodkov, o katerih vas bomo obveščali sproti.

———————————————-

 KAJ JE TEDEN GLOBALNEGA UČENJA?

Od leta 1999 dalje vsakoletni dogodek, ki ga pod okriljem Centra Sever-Jug organizirajo države članice Sveta Evrope. V tem tednu se v številnih evropskih državah zvrstijo številni dogodki namenjeni vprašanjem družbene izključenosti, globalne soodvisnosti in solidarnosti.

KAJ SO CILJI TEDNA GLOBALNEGA UČENJA?

Spodbuditi učence, učitelje, ravnatelje in ostalo šolsko osebje, študente in profesorje, mladinske skupine, raziskovalne institucije, medije, občine, poslance, ministre in druge vladne predstavnike k raziskovanju in razmišljanju o globalni soodvisnosti, solidarnosti in globalnem državljanstvu. Namen tedna je opozoriti na različnosti ter neenakosti tako na lokalnem kot tudi globalnem nivoju ter spodbujati k razumevanju osrednjih idej globalnega državljanstva globalnega trajnostnega razvoja.

KAJ JE GLOBALNO UČENJE?

Globalno učenje je vseživljenjski proces učenja in delovanja, ki poudarja soodvisnost in posameznikovo vpetost v globalno dogajanje. Namen procesa je spodbujati posameznike in skupnosti za lastno angažiranje in delovanje na področju razreševanja ključnih skupnih izzivov človeštva. Tako izobraženi in usposobljeni aktivni državljani lahko z lastnim delovanjem in delovanjem v okviru raznih organizacij prispevajo k bolj pravičnim in trajnostnim ekonomskim, socialnim, okoljskim in na človekovih pravicah temelječim državnim in mednarodnim politikam.

 (vir: http://www.tuditi.si/data/useruploads/files/1410364173.pdf)

Posnetki panelnih razprav s konference ‘Aktivno državljanstvo in politična participacija’

Pošiljamo video posnetke razprav, v katerih je sodelovalo tudi naše gibanje GPD.

 

Simon Brežan: o prihodnosti ljudskega boja in Sašo Miklič: Voliti ali ne voliti

http://www.zainproti.eu/posnetki-panelnih-razprav-s-konference-aktivno-drzavljanstvo-in-politicna-participacija/

http://vimeo.com/user5582136/videos/page:1/sort:date

ps

Tisti registrirani somišljeniki na naši spletni strani GPD in/ali v FB skupini Človek pred profitom, ki se želite aktivneje vklopiti in deklarirano včlaniti v naše gibanje, pošljite email o nameri, z vašo predstavitvijo in o vaših interesih na:

info@pravicna-druzba.si

 

Pridi, prispevaj, spremeni! Ukrepaj, sodeluj, vplivaj!

 

GPD

Vabilo na konferenco: “AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO IN POLITIČNA PARTICIPACIJA”, 23.4.2014

PARTICIPIRAM, TOREJ SEM!

VABLJENI, na konferenci participira tudi naše gibanje GPD!

 

Za in proti, zavod za kulturo dialoga vas v sklopu projekta ‘Uživajmo evropsko državljanstvo’ vabi na konferenco: “AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO IN POLITIČNA PARTICIPACIJA”, ki bo potekala v sredo, 23.4.2014, ob med 10.00 in 16.00 uro v Mestnem Muzeju Ljubljana.

Iz programa:

12:30 – 14:00
PARTICIPIRAM, TOREJ SEM – o pomembnosti in načinih politične participacije (panelna diskusija)

– On-line participacija: Prihodnost neke utopije – Filip Dobranič

– Danes je nov dan – Eva Vrtačič

– Študentski boj je delavski boj – predstavnik društva ISKRA

– Vstalo Zasavje: “Mat kurba, drugač bo treba” – Tadeja Bučar (Sila)

– O prihodnosti ljudskega boja – Simon Brežan (Gibanje za pravično družbo)

14:30 – 16:00
VOLITI ALI NE VOLITI – o načinih participiranja in možnosti političnih sprememb na evropski ravni (panelna diskusija)
– Zahteva po socialistični Evropi – Luka Mesec (IDS)
– Med lokalnim in evropskim: alternativne politične strategije – Urška Breznik (Infopeka)
– Voliti ali ne voliti? – Sašo Miklič (aktivist)

Za in proti, zavod za kulturo dialoga vas v sklopu projekta ‘Uživajmo evropsko državljanstvo’ vabi na konferenco: “AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO IN POLITIČNA PARTICIPACIJA”, ki bo potekala v sredo, 23.4.2014, ob med 10.00 in 16.00 uro v Mestnem Muzeju Ljubljana.

Glavni namen konference je v dialogu z mladimi kritično spregovoriti o različnih načinih zavzemanja aktivne in kritične družbene pozicije v današnjih časih. S politiki, novinarji, aktivisti in predstavniki civilne družbe se bomo pogovarjali o integraciji državljanov in mladih v družbo in v odločevalske procese ter o različnih načinih aktiviranja, samoorganiziranja in mobiliziranja civilne družbe. Po evropskem letu državljanov in pred prihajajočimi evropskimi volitvami bomo tako razmislili o konceptu in ideji aktivnega državljanstva ter o načinih politične participacije.

Program bo tako razdeljen na tri glavne sklope, v prvem bomo kritično analizirali pojem aktivnega državljanstva, v drugem se bomo spraševali o pomembnosti in načinih politične participacije, ki so se v Sloveniji razvili v zadnjem letu. Zadnji del konference bo namenjen premisleku o sodelovanju na volitvah v Evropski parlament in drugih načinih participacije na evropski ravni.

Na konferenco se lahko prijavite s sporočilom na naslov: konferencaeu@zainproti.eu

Več na www.zainproti.eu

http://www.zainproti.eu/izsel-program-nase-konference-o-aktivnem-drzavljanstvu-in-politicni-participaciji-23-april-2014/
https://www.facebook.com/events/621664911250175/624236587659674/?notif_t=like

GPD

 

 

15. oktober – renesansa anonimusov

15. oktober 2011, združeni v globalni akciji — renesansa anonimnih množic

Že nekaj časa se dogaja močno upadanje sodelovanja državljanov v demokratičnih procesih upravljanja z državo, državljani štejejo državni aparat za oddaljenega in premalo odgovornega interesnim skupinam, ki naj bi jih zastopal. Vizija globalnega neoliberalizma je odpraviti pojem države in državljanstva ter ga nadomestiti s prevlado globalnih korporacij kot globalno nadoblastjo nad manipulirano množico globalnih potrošnikov kot globalnih državljanov. Njihove pravice so ovrednotene le skozi prizmo kapitalske moči. Po drugi strani pa vzpon informacijske tehnologije in njena splošna dostopnost ponujata nove možnosti izmenjave informacij na globalnem nivoju, kar nudi nove priložnosti za aktivacijo kolektivnih potencialov. Kaotični časi zahtevajo aktivno pobudo za odločanje o lastnem življenju, terjajo neke vrste socialno inovacijo kot odgovor na socialno potrebo – terjajo aktivno državljanstvo. Za trajnostno prihodnost so potrebne sistemske spremembe, vnašanje potenciala kreativnosti tudi v proces upravljanja z državo. Celostne, zanesljive in poštene rešitve v mnogo večji meri zagotavlja neposredna vpletenost državljanov v procese iskanja teh rešitev, kot pa je to mogoče doseči preko posrednikov.

Mnogim ljudem primanjkuje znanja, informacij, poguma, izkušenj, zato je treba ta proces spodbujati s strani avantgarde, ki se dvigne in opozarja na nepravilnosti in nepravičnosti. Največja ovira za aktivacijo državotvornih potencialov je socialna izključenost ljudi z nizko formalno izobrazbo in vsesplošna apatija ter nizko stanje duha.

Demokratično legitimnost za odločitve in ukrepe je mogoče zagotoviti le z aktivnim vključevanjem državljanov v omenjene procese. Aktivni državljani imajo močan občutek za svoje mesto in odgovornost v državi in v svetu, ki je posledica prebujenega občutka do sočloveka, le-ta izvira iz pojma pravičnosti in načela dobre vere ter časti.

Prostori skupnega dobra, javnega dobra so zadnje ognjišče, ki je ostalo od malverzacij izropanemu in izstradanemu človeku, ognjišče, ob katerem se je treba začeti zbirati, se tam pogreti ob toploti sotrpinov, skleniti nov družbeni dogovor in ga spraviti v realnost. Ob enem takih ”ognjišč” živega kroga somišljenikov se bodo zbrali tudi prebujeni anonimusi 15. oktobra 2011 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Ključ strategije za upor nad brezsramnim kapitalom in odtujenimi silnicami moči je edino eden: vseobsežna, vseprežemajoča moč anonimnih in razpršenih množic, ki sprejmejo za svoje določene nove vzorce razmišljanja, delovanja, in jih širijo viralno.

Anonimne množice želijo aktivno sodelovati pri oblikovanju lastne sedanjosti in prihodnosti, razbiti zid skepticizma in brezizhodnosti, logike pritoževanj, ogorčenj in vdanosti v usodo. Tokrat sami zase, iz sebe, lastne notranje potrebe, brez zastopništva sindikatov, organizacij, kakršnihkoli združenj; vsak želi govoriti v lastnem imenu in za svoj račun. Državljani so spoznali, da si je treba prostore dostojanstvenega življenja priboriti znova in spet, a tokrat na povsem transparentne, iskrene in čiste načine, z novo stopnjo samozavesti.  Dovolj je diktata kapitala, človek in druga živa bitja imajo prednost pred bolestno logiko profita!

Ljudje si želijo pravične delitve dobrin, dostojanstvenega dela v skladu z njihovimi potenciali, izobrazbo in talenti, odgovornega in vzdržnega upravljanja z omejenimi naravnimi resursi, sodelovanja pri odločanju in upravljanju z državo, transparentnosti, socialne pravičnosti do vseh skupin, prostega dostopa in kroženja ustvarjene vrednosti, humanega ravnanja do vseh živih bitij, celovitega reševanja vseh problemov v družbi, meritorne ekonomije, družbe blagostanja in sreče.

Prve iskre so začele preskakovati v arabskih državah, kjer je na tisoče ljudi prevzelo ulice in trge in spomnilo njihove vlade, v čigavih rokah dejansko je moč. Sledili so Islandci, ki so si na zavzetih ulicah izmenjevali mnenja in se odločali o skupni prihodnosti. Kmalu zatem so Španci zasedli soseske, kraje in mesta. Sedaj se plamen širi preko Francije, Grčije, Portugalske, Italije, vse do Turčije in kriki mirnih demonstrantov odmevajo po vsej Ameriki in Aziji, kjer nastajajo številna nova gibanja. Le globalna revolucija se lahko sooči z globalnimi problemi.

15. oktobra torej bodo množice navadnih ljudi, katerih glasovi so bili preslišani, dvignjenih glav širom sveta mirno zavzele trge in ulice, pokazale odločno nestrinjanje z nepravično ureditivijo sveta in odprle prostor legitimni javni razpravi o celostnem  reševanju problemov. Brez kakršnegakoli nasilja, odprtih misli in jasnih besed!

15. oktober je nov korak k emancipaciji človeka,  renesansa prebujenih anonimusov!

 

 

 

Neposredna demokracija – izziv aktivnega državljanstva

POTENCIAL NEPOSREDNE DEMOKRACIJE – IZZIV SEDANJOSTI ZA TRAJNOSTNO PRIHODNOST


Demokracija je tisto, kar ustvarjamo, ne tisto, kar imamo.

Za trajnostno prihodnost so potrebne sistemske spremembe, vnašanje potenciala kreativnosti tudi v proces upravljanja z državo. Izhajamo iz predpostavke, da celostne, zanesljive in poštene rešitve v mnogo večji meri zagotavlja neposredna vpletenost državljanov v procese iskanja teh rešitev, kot pa je to mogoče doseči pri posredniški, predstavniški demokraciji. Za začetek je dovolj, da se ustvarijo pogoji za graditev nove družbe, ki bo temeljila na udeleženosti vseh in na sprostitvi lastnih (notranjih) vitalnih in ustvarjalnih silnic družbe – spečih potencialov kolektivne modrosti. Ob tem je bistveno zavedanje etike vzajemnosti – posameznik ni ločena entiteta, predvsem v naravno-bivanjskem in ekonomskem smislu je del celote. Skupnost je uspešna toliko,  kolikor zna uspešno integrirati različnosti svojih sestavnih delov v smiselno in delujočo celoto. V taki zasnovi družbe se tudi jasneje izkristalizira pomen pravice uporabljati, a ne zlorabljati skupnega dobra. Interdisciplinarna koordinacija med različnimi deli nekega sistema, dinamična dialektika med vsemi členi celote je učinkovitejša, zadostnejša in dolgoročnejša. Umetnost žive neposredne demokracije je v spoznanju, da eden brez drugega ne moremo, da naše različnosti lahko polno zaživijo šele ob sinergičnem dopolnjevanju z različnostmi drugih, v stapljanju v smiselno celoto, v nenehnem preverjanju pravilnosti sprejetih odločitev in v izzivanju lastne in kolektivne ustvarjalnosti. Delujoč model neposredne demokracije je lahko najboljši organizator in katalizator partnerstva mišljenja in delovanja, ki neguje in žanje edinstvene prispevke vsakega člana skupnosti k skupnemu razumevanju in uspehu. Zahteve, ki jih prinašajo izzivi prihodnosti, so lahko uspešno soočene le z aktivnostjo čim širšega kroga ljudi, ki tvorijo določeno skupnost in ki jih ti izzivi neposredno zadevajo. Le tisti, ki se ga problem tiče, bo lahko našel rešitev zanj, nihče ne more in ne bi smel odločati namesto njega. Razumne in operativne rešitve vsebujejo vpogled različnih perspektiv in izkušenj, moč zavzetosti za iskanje rešitev pa se poraja samo v primeru vpletenosti resničnih življenjskih interesov.

Oblast ni enosmerna sila, oblast izvira iz odnosa med ljudmi, ne iz avtoritete nad ljudmi. Ne gre več za golo vsiljevanje rešitev pasivnim državljanom, gre za soočanje različnih percepcij, vrednot in tematik. Ker je oblast razpršena med vse ljudi, odpade energetsko potratna in nekonstruktivna dejavnost boja za oblast, le-to nadomesti interaktivnost oblikovanja politik ob medsebojnem priznavanju legitimnih interesov in vrednot. Večina ljudi si želi krmiliti z lastno usodo in vplivati na svoje življenje v skupnosti. Večina ljudi v svojstvu državljanov ne želi biti zlorabljena in absorbirana v zapleteni verigi političnih preigravanj in intrig, katerih končni izplen je popolnoma odtujen od prvotnega nosilca oblasti v državi – ljudstva. Večina ljudi ne potrebuje posrednika, da bi izrazila svojo voljo in željo. Volja in želja nista zamenljivi za lažne obljube blagostanja, ki so dane s figo v žepu. Biti človek je vrednota in ne slučajnost. Temeljne poteze osvobajanja izpod novodobnih tiranij (kapitalizem, masovna medijska manipulacija, elitizem, lažna demokracija) so v priznavanju potenciala navzven odprte in navznoter heterogene sobivajoče interesnosti skupin (nasproti političnim strukturam, ki so navzven zaprte in navznoter homogene), v udejanjanju posamičnosti in v posledični destrukciji totalitet. Ljudje niso zgolj mnoštvo abstrahiranega interesa, kar je predpostavka predstavniške demokracije in določevalec naše politične vloge kot posameznika, temveč je vsak človek nosilec lastnih partikularnih interesov in prepričanj. Posamezniki se povezujejo v konkretne mreže življenjskih odnosov, ne tvorijo nekih abstraktnih statističnih skupin. V vseh svojih socialnih odnosih si želijo personalizirane obravnave, enako velja za polje političnega. Država in proces njenega upravljanja bi morala biti organizirana tako, da so ljudje lahko še dalje ljudje in ne abstraktna kategorija državljanov, izgubljeni deli v masi posploševanj. Ljudstvo ima naravno pravico participirati pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na njihovo življenje in blagostanje. Izvrševanje te pravice na neposreden način je v njihovo korist – se pravi prispevati pri določanju ciljev, organizirati vzvode medsebojnega sodelovanja in mobilizirati potrebne vire za doseganje zastavljenih ciljev. Ustavno načelo demokracije, ki ga določa 1. člen Ustave RS je utemeljeno na suverenosti ljudstva, iz tega sledi, da mora biti ureditev skupnega življenja skupnosti ljudstva odraz njegove svobode in samoodločbe. Ljudstvo je pravi izvor in nosilec oblasti v državi, vsi izvoljeni in iz njih izvirajoči nižji organi svojo legitimnost izvajajo iz ljudstva, njihove pristojnosti in naloge pa morajo biti izraz ljudske volje. V današnjem stanju pa se zdi, da so vzvodi oblasti popolnoma odtujeni od pravega nosilca oblasti – ljudstva.

Neposredna demokracija je učeča se demokracija, v središču zanimanja pa je kultivacija človekovih sposobnosti iskati učinkovite rešitve.

Neposredna udeležba državljanov pri upravljanju omogoča stanje kontinuiranega inoviranja, saj se v takem procesu generirajo in medsebojno plemenitijo ideje, ki jih narekujejo potrebe realnih ljudi. Participatorno sprejemanje odločitev poveča stopnjo solidarnosti, širi zavest ljudi, premošča njihovo apatijo do državotvorne tematike in krepi občutek odgovornosti do lastnih zavez. Širitev baze nosilcev oblikovanja politike (vsi opravilno sposobni državljani) zajame tudi širši kreativni potencial, največjo možno stopnjo pluralnosti, kar posledično poveča tudi stopnjo legitimnosti in konsenzualnosti rezultata (saj se je konsenzualnost dosegala že v samem procesu sprejemanja odločitev). Selektivni kriterij izločanja slabih odločitev se praviloma aktivira že v samem procesu iskanja rešitve in ne šele ex post factum – ko je odločitev že sprejeta in morda že prinaša negativne posledice.

Samo neposredna demokracija je lahko živa demokracija, v neprestani dialektiki iskanja boljšega, pravičnejšega, lepšega. Vsi smo interesno povezani in soodvisni od skupnih akcij.

 Dodaten argument so potrebe časa. Ker smo iz industrijske zakorakali globoko v informacijsko družbo, se po naravni logiki stvari kaže potreba po preoblikovanju preseženih oblik odločanja v nove, inovativne, bolj prilagojene možnostim, ki jih ponuja informacijska doba z vsemi svojimi dosežki in spremenjenimi socialnimi odnosi na podlagi le-teh. Uporaba nastavkov e-demokracije kot glavnega izvedbenega orodja neposredne demokracije že zdaj omogoča prehod na novo, neposredno obliko upravljanja z državo.

Človeštvo še ni izumilo boljšega načina vključevanja članov družbe v sistemske interakcije kot so oblike demokracije, krepitev vezi med državljani je naložba v prihodnost boljšega oblikovanja politik. Polje demokracije se širi samo z vključevanjem ljudi v vse faze postopkov odločanja, predpogoj za to pa je ustrezna in zadovoljiva ureditev dostopa do vseh informacij in posledično znanje, ki je
lahko premisa za razumno odločanje. Sistemsko je treba dvigovati kolektivno zavest, da
ljudstvo postane aktivni nosilec državljanske pobude, za učinkovito in razumno odločanje
ljudstva pa je treba hkrati graditi in krepiti oblike in metode kolektivnega odločanja ter
spodbujati potencial kolektivne inteligence in ozaveščenosti na vseh nivojih. Če so ljudje
resnično zavzeti in vključeni v skupnost, lahko upravljajo z zelo kompleksnimi sistemi. Neposredna participacija prispeva h graditvi javnega zaupanja v zadeve upravljanja, dviga stopnjo in kvaliteto demokracije in krepi državljansko moč. Bistveno je, da se državljan počuti pomembnega, upoštevanega, ne preglasovanega, brezpravnega. Z uvedbo sistema neposredne demokracije se organizacija – kar država je – preoblikuje iz instrumentalne v pravo demokratično in participatorno, izvor volje, ki naj jo organizacija izvršuje, kar naenkrat ni več zunaj nje, pač pa je to njena lastna volja, skrajša se tudi veriga vzvoda informacij in njihove povratne informacije, kot premisa za odločanje. Odzivna informacija o odločitvah sistema vedno prihaja iz življenja, družbene podstavbe; tako predpisi niso več odtujeni od njihovih naslovnikov, ker so naslovniki hkrati tudi njihovi ustvarjalci (avtonomnost namesto heteronomnosti in odtujenosti predpisov).

Aktivna participacija pri upravljanju države je več kot zgolj konzultacija, je partnerstvo med načrtovanjem, oblikovanjem politike in nadzorom nad njenim izvrševanjem. V sistem vnaša zadostno in potrebno fleksibilnost za pretok novih idej kot tudi za njihovo integracijo v proces oblikovanja politik.