Arhiv Značk: demokracija

Prispevaj svoj glas proti izgubi gospodarske suverenosti Slovenije!

Veliko je razlogov za nasprotovanje razprodaji državnega premoženja.

Država mora predvsem znati upravljati s skupnim. Kadar izgubi to sposobnost, izgubi tudi svojo legitimnost in posledično suverenost, priložnost za razvoj in uveljavljanje lastne gospodarske in strategije razvoja. Prodaja državnega premoženja tujim zasebnim ali tujim državnim podjetjem ali celo finančnim skladom (za preprodajo) ne more biti rešitev za slabo upravljanje s premoženjem in za preprečevanje vmešavanja političnih interesov strank, pač pa je rešitev za ta problem lahko edino v demokratizaciji upravljanja državnih podjetij in v povečanju družbenega demokratičnega nadzora nad njimi.

Sicer privatizacija državnih podjetij, naravnih virov in vsega skupnega praviloma pomeni nižanje delavskih, okoljskih in varnostnih standardov, pomeni izkoriščanje ljudi in okolja ter koncentracijo ekonomske in politične moči v rokah korporacij oz. peščice ter povečevanje družbene neenakosti. Razprodaja je priložnost za poceni nakup nacionalnih bogastev s strani tujcev, ki jim ni mogoče pripisati nobene demokratične odgovornosti za njihovo bodoče početje v sledenju zgolj lastnim dobičkom, in priložnost za kasnejšo fleksibilnost glede nižanja delavskih pravic. Preko investicij korporacije tudi narekujejo smer gospodarstva in razvoja držav. Privatizacija in komercializacija javnih dobrin in storitev praviloma vodi v povečevanje cen storitev za nižjo kvaliteto.

Pri državnem premoženju se je treba zavedati, da je le-to skupno premoženje vseh državljanov, ki ga je ustvarjalo več generacij za svojo in za naslednje generacije, in je njegov pomen mnogo večji od njegove tržne vrednosti, dosežene kupnine, da je treba upoštevati tudi vse potencialne bodoče in pretekle “donose”. Državno premoženje je hkrati tudi poligon za zorenje neke države proti nadgradnji pojma države blagostanja, priložnost za razvijanje učenja o dobrih praksah soodločanja in so-/samo-upravljanja zaposlenih, za samonadzor pred vzgibi političnih apetitov in za odgovornost do skupnega.

Državno premoženje v sebi združuje veliko nematerialne vrednosti in priložnosti za vsakovrsten razvoj in dozorevanje države.

Podpišite peticijo proti “privatizaciji” na spodnji povezavi in prispevajte svoj glas k razumnosti: 

http://www.mladina.si/peticije/

uredništvo GPD

Bo grška Syriza tlakovala pot globalnim družbenim in ekonomskim inovacijam?

Bo grška Syriza tlakovala pot globalnim družbenim in ekonomskim inovacijam?

Jasno je, da nekega problema ni mogoče rešiti s sredstvi, ki so ga povzročila. Globalna skupnost je v neoliberalnem primežu zašla v slepo smer razvoja in nujno potrebna je družbena inovacija, ki bo v ustvarjanje vključila najširši možen segment družbe ter bo upoštevala tudi inherentne interese okolja in bo tako omogočala ekološkost in sonaravnost ter dostojanstvenost bivanja. Napredne rešitve se danes oblikujejo množično, razpršeno in sodelovalno, s preusmeritvijo iz ustvarjanja dobičkov v ustvarjanje družbenega kapitala, z demokratičnim vključevanjem, vzajemnim učenjem.

V ta kontekst spadajo tudi odprtokodna združenja, ki na svojem področju zagotovijo sodelovanje znotraj, na neformalen in nehierarhičen način.

Vendar, kako preiti od teorije, želje, do praktične udejanitve, in to ne zgolj na ravni neke lokalne skupnosti? Razlog za optimizem vznika na helenskem duhovnem obzorju.

Atenska nevladna organizacija EEL/LAK za promocijo odprtokodne programske opreme in “skupnega” (op. iz angl. “the commons”, po avtorju D. Bollierju zbirni pojem za: samoorganizirani družbeni sistem za upravljanje virov z minimalno ali brez pomoči države ali trga; vrednost, ki jo podedujemo ali ustvarimo kolektivno in ki se mora oplemenitena in nezmanjšana prenesti na naslednje rodove; ključna načela upravljanja s skupnim — enakovreden dostop in uporaba vseh ter vzdržno, sonaravno, trajnostno, odgovorno, transparentno ravnanje; ohranjanje skupnostnih vrednot in identitete ipd.) je nedavno med političnimi strankami v Grčiji izvedla anketo glede njihovega odnosa do tematik odprtosti, sodelovalosti, skupnega, kolektivnega ustvarjanja in upravljanja vrednosti (npr. odprtokodne rešitve, odprta vlada, skupnostno dobro).

Glede na njihovo poročilo sta le Syriza in Grška piratska stranka razvili celostno, v ustvarjanje neposredne družbene vrednosti orientirano, politično agendo, obe stranki sta se tudi zavezali k zakonskim reformam in inovacijam na področju razvoja koncepta “partnerske države”. Politike na področju izobraževanja, upravljanja z državo, raziskav & razvoja naj bi med drugim zajemale: dostop do podatkov javnega značaja; odpiranje vseh segmentov znanja, ki so ustvarjeni z davkoplačevalskim denarjem; ustvarjanje sodelovalnega okolja za zadruge in podjetja manjšega obsega, pri tem bodo prednost imele tiste gospodarske pobude, ki bodo osvojile še odprtokodne tehnologije in prakse; razvoj in okrepitev določenih participatornih vzvodov za udeležbo državljanov pri oblikovanju politik; sprejemanje odprtih standardov za javno upravo in javno šolstvo.

Syzira pa ima, poleg zgoraj omenjenega, za implementacijo predvidene še dodatne, eksplicitnejše, nize politik glede vzajemnih licenc za odprto strojno opremo (podobno, kot to zagovarja npr. P2P Fundacija) in vzpostavitve nekakšnih “mrež razpršenih mikro tovarn”.

Andreas Karitzis, kandidat Syrize za poslanca na prihajajočih grških volitvah in član strankinega miselnega tanka za digitalne politike, je v svojem članku za grški  Huffington Post poudaril zavezo svoje stranke do prosto-/odprto-kodnih rešitev, participativne demokracije, preglednosti ipd. Kar je pri tem najpomembnejše, je to, da Syriza očitno pripoznava in se zaveda tako vrednosti obstoja prosto-/odprto-kodnih tehnologij kot tudi samega kolektivnega procesa ustvarjanja teh istih tehnologij in, analogno, tudi kake druge družbene vrednosti. V tem se skriva velik potencial za novo, sodelovalno, iz človeka in njegovega okolja izhajajočo, družbeno in ekonomsko ureditev.

Državljani imajo pravico, sposobnost in odgovornost razpravljati o družbenih problemih in iskati skupne rešitve ter tako odpraviti linearni model odločanja o politikah na vrhu. “Peer-to-peer produkcija” (op. produkcija enakovrednih, produkcija človek-človeku), nov tip partnerske države, mrežno ustvarjanje družbene in ekonomske vrednosti ipd. se pojavljajo kot modeli za pogon v težkih časih.

Zato so oči celotne svetovne alternative usmerjene v Grčijo, v spremljanje, kako bo deklariranim načelom uspelo preiti v prakso.

 

uredništvo GPD

 

 

 

Viri:

Bauwens, M. (2012) The ‘welfare state’ is dead – long live the ‘partner state’?. Aljazeera, Opinions, 15 March, 2012.

Botero, A., Gryf Paterson, A., Saad-Sulonen, J. (ur.), Towards Peer Production in Public Services: Cases from Finland.

Delmas-Marty, Mireille (2008) Preureditev oblasti. Ljubljana: GV Založba, Zbirka Pravna obzorja.

Shuford, E.D. (2004) Innovations in Democracy, an Evaluation of the Rogue Valley Wisdom Council. Unpublished master’s thesis, University of Oregon, Eugene, Oregon.

http://blog.p2pfoundation.net/greek-political-parties-for-a-commons-oriented-society/2015/01/22

http://blog.p2pfoundation.net/will-syriza-pave-the-way-for-a-commons-oriented-society/2015/01/24

http://bollier.org/commons-short-and-sweet

https://ellak.gr/2015/01/giati-anichti-diakivernisi-ke-ta-kina-agatha-ine-ipothesi-olon-mas-thesis-ton-kommaton-gia-tin-anichtotita-ke-ta-kina-agatha/