Arhiv Značk: svoboda

KRITIKA LIBERALNE DRUŽBE IN LAŽNE SVOBODE

KRITIKA LIBERALNE DRUŽBE IN LAŽNE SVOBODE

Pretirana individualizacija zahodnih kapitalističnih družb in filozofij, ki so v njenem ozadju,  v imenu velecenjene “svobode posameznika”, liberalnosti oz libertarnega, je pripeljala ravno v svoje nasprotje-ANTI-SVOBODO : ekonomsko zasužnjenje VSEH mezdnih delojemalcev, potrošniški hedonizem lažnih umetnih potreb, egoistično preseganje pravic in svobode drugega prek nadvlade-vzpostavitve dovoljene “svobodne živalske hierarhije” in pa v zlorabo celo seksualne revolucije v namen narcističnega izražanja prevlade nad drugim na podlagi družbene moči in statusa/idealov videza, in v izgubo holistične BITI človeka, ega in nezavednega v enem ter uničenje narave kot zgolj objekta.

Na koncu vse to pripelje do duševne praznine, patologije, nesreče in odtujenosti, ter ohromitev čustvovanja posameznikov in celotne ali vsaj večine družbe!

Nihče od nas ni popolnoma izvzet tem vplivom,(zavedno ali nezavedno, nepriznano), ne glede na to, da se nekateri zaradi spleta genskih in okoljskih vplivov od zarodka dalje,- ki nato pri redkih rezultira v odločanje za drugačne vrednote, doseganje ciljev lastnih potencialov, ali omogoča drugačno čustvovanje/zadovoljnost ali v uporništvo, spreminjanje stanja stvari,- uspejo v mnogem rešiti v lastnih mikro okoljih ali kot redki samorastniki- to je torej izjema, ne pravilo in ni stvar naše “vsemogočne moči misli” , ki bi je bili sposobni vsi “na ukaz” ali na željo, spodbudo, vsaj ne brez ustrezne ozaveščenosti, motivacije in ev. psihološke podpore. Misel, volja, odločanje, vrednote itd so tako ali drugače programirane celotno življenje, s tisoči dejavniki, in se tudi spreminjajo lahko z re-programiranjem, in še to ne čez noč.

Življenje oblikuje zavest, in nato tudi zavest življenje.

“Svobodni individualizem- sebični boj za uspehom vase zagledanega posameznika” je torej nasprotje zdravi in želeni samo-aktualizaciji, resnični skrbi za unikatnost in razvoj posameznika, ne na račun drugega , ne na račun narave, ki naj jo spodbuja zdrava nova družba, ki najde ravnotežje med posameznikom in kolektivnim skupnim.

Za te zločine proti človeštvu in civilizaciji morajo krivci -nosilci kapitalizma in njemu odgovarjajočih “filozofij, struj, ideologij”, odgovarjati, družba pa kreniti

na pot SKUPNEGA DOBREGA!

SiChe

Prava in neprava svoboda – razprave o libertarianizmu

Naravno pravo vsem ljudem in vsakemu od njih podeli enako oblast. Posledično je lahko popolna le taka družbena ureditev, v kateri središče oblasti ne obstaja, ker vsakomur pripada enaka oblast. Oblast ne more biti sredotežna, ampak le razpršena in nedeljena v svoji posameznosti na vsakega nosilca. Oblika vladanja, kjer je na čelu en človek ali en sistem, je v nasprotju z naravo, koristi pa tistim tokovom, ki želijo manipulirati s to državo – z vsem ljudstvom se je težko hitro dogovoriti, sploh v njihovo kolektivno škodo, z enim človekom ali garnituro lažje.

Metafizični libertarianizem izključuje fizični in psihični determinizem, ekonomski libertarianizem ga ima za svoje izhodišče, zato slednji ni in ne more biti niti od daleč blizu ”svobodi”. Njihova svoboda je v resnici goreče verstvo, fanatizem v vsemogočnost trga, v maksimiranje profitov za vsako ceno, živalsko tekmovanje med bolj ali manj iznajdljivimi in perfidnimi, v glorifikacijo njihovih (ponavadi neutemeljeno pridobljenih) pravic. Vsa te gorečnost, ki ji oni pravijo višek svobode, je vodila do čedalje večje razslojenosti (nesvobode), v nebo vpijočih dolgov, socialne dezintegracije, v monstruozne oblike novodobnega zasužnjevanja. Ekonomski libertarianizem je ideologija fanatikov, ki so družbi in sami sebi nevarni … izkoreniniti jo je mogoče samo z viralnim širjenjem zavesti o potrebi po prostorih skupnega dobrega, kolektivne svobode, znotraj katere je še kako mogoč koncept ”metafizičnega libertarianizma’, z drugim imenom: svobodne volje.